AO Kranj

Letošnja jesen je spet lepa. In to sva včeraj z Aljošo izkoristila za obisk Novega vrha. Kot vedno, sem bil spet navdušen nad ambientom, ki ga ponuja ta Trnuljčica, kot bi se izrazil Tine Mihelič. Že sam dostop med zlato rumenimi bukvami je nekaj čarobnega, stena je pa tako ali tako super. Ob lepem razgledu sva plezala Zajedo pojoče travice in super platasto Reformacijo. Seveda so bili dolgi rokavi odveč.

Malo smo si pogledali kako je, če je potek ture ravno obraten, kot če gremo v hribe. Najprej dolgrotrajen spust po vrvi in nato naporno žimarjenje v soju čelnih svetilk. Za 300m spusta in vzpona smo porabili skoraj 8ur 🙂 “Gora” je bila tokrat Jelovica .

Dost mam tega betona, selim se v naravo pravi reklama!Tako sva z Nino odrinla v Vipavo, kjer sva najprej plezala smer skozi okno, potem po Nikolajevi do vrha, sestopila in nato še makabi. Sonca je bilo na pretek, skala kompaktna. Razgledi pa do dolomitov na vrhu, res je bilo lepo. Drugače pa so pod Gradiško uredili nov športni park, kjer bo tudi plezalna stena, nogometno igrišče, tenis igrišče in na koncu bo tudi kamp.

S Sebatom sva se napotila kar na primorsko, ker je pri nas že mal premrzlo za plezat, ane. Jp lušno je bilo, celo sončk je sijal. Lezla sva pa prvo Steber na svedre pol pa še Jesensko na kline (no ja, bl na skalna ušesa, pa na rogle in drevesa..) 🙂