»V kanjonu se je začelo svitati. Stene so nenadoma stopile iz teme in se nam najprej poveznile na glavo. Potem smo se počasi izvili iz njihovega objema in na nasprotni strani bučečega potoka se je pokazala nova velika in na pogled zelo strma stena […] Paklenica je pomenila teden čiste svobode in brezskrbnosti.«1 Tako opisuje svoje prve spomine na Paklenico Andrej Štemfelj v Kristali sreče. Nejc Zaplotnik v knjigi Pot pa tudi »[…] ob lepih dnevih stene mrgolijo človeških pajkov, ki predejo niti po nevidnih skalnih poklinah […] Plezanje tu je pravi akrobatski užitek.«2
To sta zaenkrat samo dve knjigi, ki ju imam sedaj pri roki, da malo pobrskam za omembami Paklenice. Zame, verjetno tudi za vse ostale tečajnike, Paklenica predstavlja nek tak special place. Kraj, o katerem beremo, kraj, kjer pleza ogromno ljudi, kjer je odlična skala in enkratne večraztežajne smeri. Za nas novčke, je to tudi kraj, kjer lahko vse, kar smo se naučili na prikazih in predavanjih, prenesemo v prakso in (nekateri prvič) plezamo daljše smeri. Opremljeni vsem pridobljenim znanjem, predvsem pa z našo lastno vnemo, smo se od 6.11. do 8.11. odpravili plezat. Tokrat zares!
Večina tečajnikov se je proti jugu odpravila že v petek, nekateri so bili dovolj zgodnji še za skok v morje. Zvečer je sledilo prijetno druženje in mrzlično brskanje po plezalnih vodničkih, iskanje primernih smeri ter dogovarjanje z alpinističnimi inštruktorji. Vsi smo se že veselili jutrišnjega dne. Skrbela nas je le ena stvar: vreme. Napoved je za vikend kazala precej slabo:/ In skrb je bila upravičena. V sobotno jutro smo se prebudili ob zvoku dežja. Tudi vremenska napoved in radarska slika nista obetali nič dobrega. Dež, mokra skala… Bomo sploh lahko šli plezat?
V štabu inštruktorjev se je dogajal krizni sestanek. Kako izpeljat dan? Lahko manevre povadimo tukaj? Gremo na pohod? A za zajtrkov je dež ponehal in prišla je komanda: GREMO PLEZAT! Pa smo šli!
V navezi sem bila z Živo, vodil pa naju je Matic. Zaradi slabe napovedi smo skoraj vse naveze prilagodile prvotne plezalne ideje in si izbrale nekoliko lažje smeri. Zato smo se odpravili v Stup nad Bijelo Rampo, a nismo našli lepega vstopa v smer, tako da smo presedlali na sosednjo Bijelo Rampo. Ker je bila smer lahka, sva se lahko z Živo varno in sproščeno preizkusili v samostojnem plezanju, Matic pa naju je spremljal in svetoval. To je bila najina prva izkušnja plezat naprej in hkrati tudi nameščat varovanje. Dobrih mest za to ni manjkalo, ker je bila skala res lepa in zanimiva, idealna za jebice, frende, zabila pa sem tudi svoj prvi klin.
Po abzajlu in sestopu smo se lotili še Flex & Rex. Tu sva bili že bolj samozavestni, zato je bilo plezanje toliko bolj zabavno. Smer je bila prijetna, vendar nas je že pri drugem raztežaju začel priganjat dež. Bližala se je tudi tema, zato smo ubrali lažjo varianto smeri (obvoz po desni), da smo prihranili nekaj časa. Še sestop in uspešno zaključen prvi dan:)
No, danes smo imeli res srečo z vremenom, da na koncu sploh ni bilo takega dežja, kot je bilo mišljeno na začetku. Z Živo sva bili kar zadovoljni, imeli sva se fino, veselili pa sva se tudi nedelje, da bova plezali še kaj daljšega in težjega:)
Ob večerji smo si z ostalimi tečajniki povedali kaj je kdo plezal, si izmenjali zgodbe, podelili vtise. Sledila je še analiza, nato pa druženje. Obiskat so nas prišli tudi člani AO Pot, ki so ta vikend prav tako plezali v Paklenici.
V nedeljo so se naveze pomešale. Ker smo se dan poprej vsi dobro spoznali s skalo, dobili občutek za plezanje večraztežajk, pridobili zaupanje v opremo in v nas same, smo bili še bolj zagreti za plezarijo kot dan poprej. V upanju, da se še kaj popravi, smo odhod zamaknili za eno uro, naposled pa smo se odpravili na kondicijsko turo na vrh Anića Kuk. Na začetku smo bili malo poklapani, ampak kaj češ.
Tura je bila luštna. Čez melišča, po zajlah, scramblanje čez kamenje. Dvigali smo se vedno višje, medtem ko so se meglice mistično vile po dolini. Če pa si pogled obrnil na dol, si lahko občudoval skalne reliefe, kot bi jih nekdo izklesal z dletom, ostre robove, široke razpoke.
Na vrhu nam je pogled poletel čez čudovite razglede, naše misli pa čez vse ideje, kaj vse bi se dalo še splezat. Še ena marvična skupinska fotka:
Potem pa nas je dež pregnal nazaj dol. V dolini smo pod previsi imeli še kratko delavnico izdelovanja sidrišč.
Potem pa urno slovo (kot je Urša rekla »razpad sistema«), brzo brzo nazaj v apartmaje in dalje domov.
Takole se je iztekla naša prva Paklenica. Vreme nam ni bilo naklonjeno, bolj malo smo plezatli, smo se pa vsaj kaj naučili in se imeli fino!
O Paklenici pa imajo moji sotečajniki povedati še tole:
“Kljub nekoliko kislemu vremenu, ki nam je dopuščal samo en dan plezanja, je prešerno vzdušje sobotnega večera oddehtal velik delež dneva plezanja manj, in nas tečajnike zagotovo še bolj povezal med sabo.” – Ožbej Čerin
“Ena izmed (vsaj meni) bolj smešnih trenutkov iz vikenda so bila zagotovo jutra, ko smo se tako v soboto kot nedeljo zbudili z dežjem. Obakrat sem seveda šla na teraso prečekirat situacijo in vsakič so me pričakali dež, mraz in Robi. Ki zgleda ne s prvim ne drugim, niti zgodnjo uro, nima problema. Vsakič sva imela identično izmenjavo – A bo cel dan tkole? Ne, baje bo pol bolš. A, sj je blo drgač napovedan, da bo vetr. Ne, ne, do odhoda bo že okej. Super! – in po razsvetljujoči debati sem šibala nazaj na toplo, Robi pa je (sklepam, da) užival dalje v lepem jutru.” – Petra Pogačnik
Ponovno hvala inštruktorjem za vodenje, potrpežljivost in predajanje znanja, smo vam res ful hvaležni!
Spodaj so našteti še nabrani vzponi, v mislih pa si že kujemo načrte za nove…
| Naveza | Smer | Ocena | Komentar |
| Miha Furlan – Kamila Holla – Petra Pogačnik | Oliver Dragojević | 3 | |
| Miha Furlan – Kamila Holla- Petra Pogačnik | Krele | 4c | |
| Miha Furlan – Kamila Holla – Petra Pogačnik | Oprosti mi Pape | 4a | Dež. |
| Aleš Vrhovnik – Marko Stegnar | Sjeverno rebro | 4b+ | |
| Aleš Vrhovnik – Marko Stegnar | Flex & Rex | 5a | Smer s super plezalnimi odseki, na žalost smo zadnji del potrebovali preskočiti zaradi dežja. |
| Robert Smukavc – Tadeja Pungerčar – Janez Mlinarič | Sjeverno rebro | 4b+ | |
| Robert Smukavc- Tadeja Pungerčar – Janez Mlinarič | Če je od Draga je od Draga | 5b | |
| Jernej Marčun – Neža Strojan Šporar – Benjamin Gaši | Nosorog | 4b+ | |
| Jernej Marčun – Neža Strojan Šporar – Benjamin Gaši | Oprosti mi Pape | 4a | |
| Hana Zelič – Tia Vita Ćurčić – Ilija Shavrin | Aigor | 5b | |
| Hana Zelič – Tia Vita Ćurčić – Ilija Shavrin | Centralni kamin + Izgubljena djeca | 5a + 6a | Po tretjem sidrišču Centralnega kamina prečenje v desno na Izgubljena djeca |
| Matic Jezersek – Živa Germ – Hana Kalan | Bijela Rampa | 3 | |
| Matic Jezeršek – Živa Germ – Hana Kalan | Flex & Rex | 5a | Zaradi dežja v zgornjih raztežajih obvoz po desni. |
| Mojca Blaznik – Žiga Tičar – Jure Škantar | Doktor Frankenstiin | 5b | |
| Mojca Blaznik – Žiga Tičar – Jure Škantar | Centralni kamin | 5b | |
| Gašper Valjavec – Mark Polajžar | Sjeveno rebro | 4b+ | |
| Gašper Valjavec – Mark Polajžar | Akademski | 5a | |
| Miha Zupin – Ožbej Čerin – Andraž Kaučič | Severni greben | 3 | |
| Miha Zupin – Ožbej Čerin – Andraž Kaučič | Danaja | 5b | |
| Matevž Zevnik – Matej Debeljak – Gregor Cimerman | Ča je od Draga je od Draga | 6b+ | |
| Matevž Zevnik- Matej Debeljak – Gregor Cimerman | Flex & Rex | 5a | |
| Tina Uranič – Aljaž Kirar | Flex & Rex | 5a | |
| Tina Uranič – Aljaž Kirar | Speed Bull spodnji del | 5c | Prva dva raztežaja, nato nadaljujeva po smeri Nosorog. |
| Matej Benedik – Bor Zupan – Jernej Urankar | Spit Bull spodnji del | 5a | |
| Matej Benedik – Bor Zupan – Jernej Urankar | Doktor Frankenstiin | 5b | Dež nas je priganjal. |
| Matej Benedik – Bor Zupan – Jernej Urankar | Nosorog zgornji del | 4b+ | |
| Urša Kešar – Nikolaj Gregorič – Sara Pajnič | Severno rebro | 4b+ | |
| Urša Kešar – Nikolaj Gregorič – Sara Pajnič | Flex & Rex | 5a | Obvoz dveh detajlov na vrhu zaradi dežja. |
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.