AO Kranj

Tudi z Alešem sva bila v sredo v Belih vodah. Plezala sva desno sosedo Direttissime. Čas prehitro mine, plezanje je ena sama uživancija, skala pa res odlična. Smer je kratka, ampak se tudi na sestopu malce popleza. Še me bo neslo v te konce.

Dana obljuba Betonu, nekega zimskega četrtka ob 23.56 ponoči je dočakala realizacijo. Včeraj sva se podala v Ašenbrenerja. Lepa in strma plezarija naju je po šestih urah pripeljala na vrh Travnika. Vse čestitke Betonu, vmes je za korajžo pokadil samo štiri cigarete.

Ob 4:30 je Benč na radiu zavpil: “Ta noč je moja!” Pol ure kasneje so zavrteli uvodno iz Na svoji zemlji. Čez kakšno minuto sva se butastih pogledov že peljala na Jezersko. Celo večnost sem že zavračal spopad s Trikotom, češ da mu nisem dorasel, pa da se nočem vlačit s kompleta na komplet, ampak je bil Matevž zadosti vztrajen, pa sva šla. Konec koncev, moto pravih frajerjev je “vedno reci da”. Smili se mi, kdor je danes zarana tolkel […]

Največ na svetu veljajo prijatelji. In en tak me je danes popeljal v prav fletno plezarijo. Malo me je stisnilo, ker sem falil četrti cug, a sem na vrhu tak šolski štant naredil, da sem si prislužil pohvalo. Za nas tečajnike ravno prava smer.

Včeraj sva z Matevžem V. plezala v čudovitem ambientu. Skala kompaktna polna prečudovitih in trdnih prijemov, mestoma zračna. Družbo delali gamsi, pa svizci in par pohodnikov. Skala pa res najboljšaaaaaa…. Lepo je blo, slike bo pa Matevž dal

Po nedeljski uživanciji v Debeli peči (je že Vanja več napisala o nenačrtovani skupni turi AO Kranj), je bil v ponedeljek zopet čas za malo bolj resno plezarijo. Pa se je potem kot je že Anže zapisal izkazalo, da Frančkova Lastovka sploh ni tak bav bav, ampak kar lepotica – seveda z obvozom. Zajedo v spodnjem delu, ki sem jo poznal že od zadnjič sva zmogla v dveh raztežajih – najtežji je izstop iz zajede (6+ v dokaj položnih plateh). […]

Seba je napisu, da morm slike gor dat 🙂

Kreso je dal predlog, da greva pogledat, če bi se dalo tudi čez ta edinstven skalni obraz splezati prosto. Kljub temu, da smer ne ponuja prav veliko prostega plezanja, da se človek kar pošteno nakvihta preko velikih streh in da je opremljena s številnimi starimi svedrovci, ki niso več prav zanesljivi, je vzpon prav čaroben. Kako tudi ne, saj nimamo vsak dan možnosti plezati po lepotici takih dimenzij:-)

Danes sem z Janezom Levcem plezal nad planino Zapotok. Smer je lepa, ne pretežka in z dobro skalo, ampak to že vsi veste. Slikc nimam, če pa bi na koncu ture naredil avtoportret, bi mi lahko prešteli zobe.

Danes sva z Mirkotom plezala Herletovo v Ojstrici. Klasika, ki je za čuda še nisva plezala. Spodnji del ni nič posebnega, zgornji del pa je lep in zanimiv. Ne vem sicer, Zakaj Mihc ni objavil utrinka (mogoče je to v povezavi z mojim komentarjem na njegovo pesniško žilico :), vendar se mi zdi vredno objave. V nedeljo sta Mihc in Mirko (o, skoraj M&M) plezala Švicarsko v Rakovi špici. Pravita da je smer divja v divjem ambientu. Pozdravček. Jelka