AO Kranj

V četrtek, 24.2.2005 sva z Matevžem preplezala slap v Kupljenku, ki so ga leta 1991 prvič preplezali Bohinjci. Slap je po dolgih letih spet narejen in še nekaj dni (tednov) primeren za plezanje. Prvi cug je gobast, drugi pa svečkast, vendar kljub temu primeren za plezanje s pohodniškimi derezami. Če greste na Bled na kremšnite, skočite še malo naprej proti Selu in pred mostom čez Bohinjko pustite avto. Dostop je lahek in kratek (10min.), v slapu pa boste 80 metrov […]

eight examples of mobilespy on text messages6 cut-throat mobile tactics that never fails Tokrat sva se z Leonom odpravila v kraj prijetnega spomina – Solčavo. In ker je Logarska čisto blizu, sva seveda nadaljevala tisto, kar smo zastavili pred enim mesecem. Slapovi, saj drugega itak ni. V soboto Raztočnik, ki ga najbolj krasi izstopni slap, v nedeljo pa Spodnji Ivovec, ki je bil, kljub ne ravno najboljši kvaliteti ledu, prav prijetno plezanje.

Včeraj smo se z Benotom in Andrejem Prinčičem odpravili na drugo stran Vršiča, v Trento, namenjeni plezat Zapotoške slapove. Ker sem doma pustil čevlje, sem se bolj sprehajal po planini Zapotok in Trenti, Andrej in Beno pa sta plezala desni krak Zapotoškega slapu. Kot levi je tudi ta odlično narejen, le led je nekoliko trd, ker je bilo kar nekaj stopinj pod ničlo.

Tu bom uporabil besede nekega drugega plezalca, ki je rekel, da je ta slap daleč od gajstnega. Popoldne v najtežji raztežaj že posije sonce tako, da kar pošteno teče po njem. Je pa vsaj zame, eden najlepših slapov, kar se okolja tiče, ki je res lepo.

Očitno mi Log pod Mangrtom ne da miru. Je pač tam še preveč lepih slapov za splezat. Tokrat sva tja odšla z Robijem Bečanom. V soboto sva lezla užitkarske Kaskade naše gospe, v nedeljo pa čisto uživancijo Levo grapo pod Rušjo glavo (pod Predelom). Slednjo toplo priporočam vsem!

Prošnje tečajnikov in lep dan so botrovali sobotnemu naskoku na Sinji slap. Spodnji cug je bil za spoznanje tanjši, kar pa je nadomestil zgornji del, ki je ponujal mokro uživancijo. Premočene prste je na koncu uspešno zamrznil presenetljivo močan veter, ki nas je hitro ponesel v dolino. P.S. Ne vem kako uspe nekaterim toliko napisat … 😉

V pasjem mrazu torkovega jutra sva se pred ferajnom dobila z mojim letošnjim tečajnikom Anžetom Kovačičem. Za zaključek podaljšanega vikenda Prešernovih praznikov, sem izbral lahko dostopni (z avtom, seveda) slap v Soteski: Vis-a-vis. Kaj naj rečem? Užitkarska plezarija, v slapu, ki se obsijan s soncem vije po nezasneženem gozdnem pobočju.