AO Kranj

Včeraj sva se z Mišotom končno spet spravila kaj splezat. Na začetku naju je čakal hiter in dokaj lep dostop. Sledila mu je na začetku krušljiva plezarija, ki je z vsakim preplezanim raztežajem postajala vse bolj kompaktna in užitkarska. Ves užitek na koncu malce skvari dvo in pol urni morilski sestop, tako da se danes bolj okorno premikava. No, je pa zato pivo na Bledu toliko bolj prijalo.

Z Andrejem sva mela dons bl mal cajta pa sva šla eno krajšo smer. DPLN:) Lp

Ker pravi Mihelič, da je »smer bolj kot za mojstre, namenjena vajencem« sva z Udotom peljala starega hribovskega mačka, da je videl, kako primejo gojzarji, če so skale mal bolj pokonci postavljene. Glede na navdušenje, mogoče dobimo novega tečajnika 😉

Z Matevžem sva lep dan porabila v Škrbinski plošči, raju za plezalce na dah, vicah za vse, ki smo kdaj zabili slab klin, plaži za vse, ki ste letos izpustili morje in obližu za rane, ki jih na duši včasih pustijo peskovniki po naših hribih. Zlezla sva tri smeri, če bi bila bolj zgodna bi mogoče še kakšno.

Ko sva v soboto z Mihom prišla pod severno steno Ojstrice, so se oblaki razkadili in plezala sva (razen nekaj mokrih mest) praktično v idealnih razmerah. Splezala sva eno zelo priporočljivo smer polno zanimivih prehodov.

Včeraj sva šla z Mihcem v temi od doma in v temi sva se tudi vrnila. Tako dolga je bila najina tura : dobri 2 uri pristopa, 7 ur luštne ampak na nekaterih mestih ( zame, Mihc je vse zlezu zelo suvereno ) težke plezarije, nato pa še tri ure sestopa. Odlična skala, luštni štantki – sploh tist ta viseč, nabita smer do konca, zebl naju tud ni preveč, ja, prav luštn je blo.

Včeraj sva se z Lukom prav na hitrco zmenila, da greva danes (po šoli seveda – ne podpiramo špricanja) plezat v Belo peč. Pospravila sva Katastrofulo, nato Bumerang, pa še Zahodni raz. Zasluženo spila vsak eno pivce in jo po temi, s čelko seveda : -), mahnila v dolino. Ja prov fletn je blo!

Danes sva z Andrejem Prinčičem šla v Storžič pogledat, kakšna je ta smer, ki bi jo vsi Tržičani v en glas priporočili izurjenemu plezalcu… Dostopila sva po Cankarjevi in nato pod smer sestopila po šodru, pa nato plezala po šodru, pa spod nog se nama je valil šoder… No, smer je sicer res napeta in zanimiva, je pa vse prej kot zelo priporočljiva. Edino olajšanje so številni zabiti klini in nekaj (opa!!!) svedrovcev. Malo drugačen pristop na Storžič.