AO Kranj

Ena kranjska naveza (Atila & Piskar) ter ena besniška (Živa – PK Škofja Loka & moja malenkost), smo se podali v to – po Miheliču – nadvse priporočljivo smer. No, nam se je zdela povsem povprečna in že sredi stene smo morali motivacijo preklopiti na pir 🙂

V soboto sva se s Tino namenila v Draški vrh, preizkusit tako opevano “kompaktno skalo”. Smer je res lepa in, če odmislim nohtanje v začetnih raztežajih, je bilo vse skupaj kar fletna plezarija. LP

Plezala sva v soboto z Borutom Janšo, lepa plezarija, vroče nama ni blo, na konc te pa še mal rušja čaka, da ne pozabiš, da si v Rušci.

Šifko je bil prizanesljiv glede komentarja smeri. Blešeče bele plošče iz časov Miheliča so že krepko zbledele in razpokale, tako da kakšnega slavospeva smeri res ne bi pel. Na zraku smo pa le bili. Dodajam še nekaj slik.

Dons pa res ni bil pravi dan za plezat, no vsaj zame ne? Že v prvem rastežaju previsne plate sem se jezil sam nase, ker me je navil ko vola. Ja, bo treba mal na stenco jit pogledat. V stropu katerega je bilo potrebno potehničarit mi ni bilo pa tudi nič jasno, sploh ko mi je v roki ostala edina luska pomembna za napredovanje. Bolj je bilo vse podobno otroškim igralom z gujsnico in peskovnikom. Ker čez strop ni šlo […]

Izjemno lepa smer z raznolikim plezanjem. Spodnji in zgornji del smeri imata dobro skalo, v srednjem in lažjem delu pa je potrebne več pazljivosti. Izjemno sva bila navdušena nad kamini v zadnjem delu smeri, ter seveda izstopom skozi preduh. Vrv mi je pomagal vleči Mihc.