AO Kranj

Včeraj sva se s Petrom zelo ambiciozno podala pod steno Dolške škrbine z namenom zlesti v njej najmanj tri smeri. Željen cilj nama je preprečila gosta megla in mokra skala. Kljub temu pa sva premagala eno skoraj pohodno smer. Opis nama ni bil jasen, iskala pa sva najlažje prehode in tako prišla na s soncem obsijan vrh. Lp Anže…

Dva kozla na sprednjih sedežih in nekaj več tistih v pločevinki na zadnjih, ob vožnji mimo Tre Cime izvemo, da nam pripada privilegij izbire kampa, saj smo edini predstavniki “masovne” kranjske odprave v Dolomite. Zabijeva najlepši dan za iskanje vodnika, karte in malo pofrikava. Naslednji dan labilnemu vremenu ukradeva čudovito smer v JZ steni Ra Gusele (V, 270m), na sestopu naju seveda pošteno opere. Petek: brez opreme (dež, mokra skala) se znajdeva pod Cinque Torri in z grenkim priokusom opazujeva […]

Včeraj je bila res sreča z vremenom. Te sreče smo bili deležni Aljoša, Leon in jaz. V smeri sem razmišljala zakaj tako ime. Mogoče zaradi izredno krušljive skale ali pa kamnitih izstrelkov? Kdo bi vedel? Kljub vsemu pa je bila plezarija prijetna, prav tako sestop, ki je bil ekspresen 🙂

Predčasni prihod iz morja v sredo zvečer je bil ključni pri tem vzponu. Dolg dostop in sestop do pod smeri je potekal relativno hitro. Bili smo pravo moštvo, Tine in Jojo kot snemalna ekipa in midva s tastarmu kot plezalni tandem. Tako mi je ob drugem obisku Sfinge (IX/IX+ – najtežji raztežaj) smer uspelo preplezati povsem prosto. Napeto plezarijo, smeh in vriskanje je le nekoliko kazila megla, ki pa je nato zvečer izginila in se ponovno pojavila tam okoli treh […]

S Kovačič Anžetom sva se včeraj podala v Steber revežev. Plezanje sva nenamerno začinila z vstopno varianto- v smer sva se namreč podala preveč desno. Vseeno sva zlezla čez par previskov in dosegla lažji svet. Smer je lepa, s kompaktno skalo na strmejših mestih. LP

Z Mihcem sva včeraj odkljukala eno iz seznama ‘zaželjenih’. Smer je kar strma, ocene poštene, včasih malo naložena. V Sekločevi za nama še 2 navezi, v J-P pa nobene (čudno). Sestop po grapi (hvala Mirko, dobr si povedal Mihcu).

Danes sva z Jankotom rinla na Vršič in zlezla lepo smer,ki vijuga levo in desno in išče najlepše prehode.

Včeraj sva s Tinetom plazala Grintovčev steber. Smer je lepa, polna dobre skale, varovališča so nasvedrana, vmesnega varovanja pa je tudi dovolj. Najlepši mi je bil zadnji raztežaj basanja po kaminu, ko ugotoviš da si z nahrbtnikom pa res preširok. Poleg naju sta bile v smeri še dve navezi Ao Žiri. Zaključila sva jo dokaj hitro, tako da sva bila že ob dvanajstih pri Češki koči. Lp 😉

Z Borutom Janšo sva vrgla oko v Ojstrico. Dosti sem že slišal, ampak besedam ne gre slepo verjet. Takale je moja ocena. Skala je kar dobra, čeprav na trenutke izgleda, da bo vse skupaj šlo v dolino — pa kar obstane. Orientacija ni težka, če se držiš opisov, če pa lepo razvajen skačeš od klina do klina, ali pa upaš vsaj na “orientacijski klin” vsake toliko, potem ti pa trda prede. “Nabitost” je rahlo smešna in očitno bolj stvar trenutnega […]