AO Kranj

Ena lepa, ena razgledna, ena kondicijska (1402m višinske). V nedeljo smo z Matevžem in Iztokom pohajkovali iz Mojstrane čez Vrtaško planino na VRTAŠKO Sleme (2077m). Snega je bilo ravn za gamaše imet, vetra imel z višino vedno več. Razgled z vrha fantastičen; tudi na Karavanke pa celotno Gorenjsko. Fletn izlet; pa enkrat za spremembo smo bli do južne že doma.

Z Vanjo sva danes skočila na Vršič v izvidnico. Za tiste, ki želite po grapah praskat z cepini po skali je to idealni trenutek. No sneg, ki je tam bil baje pred enim tednom ga je sedaj odpihnil veter. Je pa dobr kt je mrz kt pr norch. Smrkli že kr fajn visijo iz Prisnka.

V iskanju snega sva s Katjo zavila v Kamniški konec pogledati,kako je bila zima do sedaj radodarna v visokogorju. No, ni ravno pretiravala s snegom, za skomine pa ga je bilo.

V sredo sem izkoristil lepo vreme in se podal, na snemalno-fotografski izlet, na Sleme. Lahko rečem, da je bil to eden tistih dni, ko je Sleme zaradi nedotaknjene snežne odeje še zgledal tisti pravi, neokrnjen (kot smo ga vajeni s starejših fotografij) in ne kot ‘pretacana’ njiva. Fotke povedo vse!

“Petra, a greva nazaj?”Povratek po izjemno panoramski dričalnici bi opravili po zadnji plati, pa nisva imeli zamaškov. Nato pa “A nisva tle štartale?”. Ob nama je ves čas veselo skakljala Murka, edina ki je poznala pot. Nauk zgodbe: vse poti vodijo domov. 😀