Apuanske Alpe in Muzzerone

Letošnje prvomajske počitnice smo se z Rokom, Hano in Žanom (AO Cerkno) odpravili raziskovat Toskano in Ligurijo (oz. stik ene in druge italijanske dežele). Nekako zbrskam lokacijo – Apuanske Alpe in Muzzerone. Preberem tiste štiri obstoječe utrinke (eden od teh iz Planinskega vestnika 1992) – to bo zagotovo bolj “raziskovalna ekspedicija”.

Najprej se ustavimo v Apuanskih Alpah, znanih predvsem po kamnolomih belega marmorja. Območje ponuja veliko smeri – klasičnih in modernih, kamnina pa kot granit (dejansko marmor), kar pomeni platasto plezarijo po vrhunski skali. Ambient pokvarijo zgolj kamnolomi, ki so na prav vsakem hribu.

Po nekaj dneh se odpravimo pogledat še v dobro uro oddaljen Muzzerone, ki pa je že del Ligurije. Polotok ob znamenitih Cinque Terre, kjer je kar nekaj sektorjev frikališč in dolgih navrtanih smeri na klifih nad morjem.

Hana in Žan sta se nato vrnila v Alpe, midva pa sva še nekaj dni ostala “na morju”.

Plezali smo:
– All’ombra del diedro, 6a, 185 m (Monte Tecchia)
– Trazioni, 6a, 225 m (Monte Campaccio)
– “Soseda od Trazioni”, cca. 6a+, cca. 225 m (Monte Campaccio)
– Chi vuol essere lieto … lieto sia, 6a, 200 m (Muzzerone, Pilastro del Bunker)
– Minima immoralia, 6a+/b, 400 m (Zucco delle Marzoline)
– Heidy, 6b, 350 m (Pizzo d’Uccello, južna stena)

Ker vsako leto izvozijo približno 1,2 milijona ton Apuanskih Alp (beri: belega marmorja), se splača lokacijo obiskat čim prej. Bohvedi, koliko smeri bo še obstajalo čez 10 let. V celem tednu plezanja smo srečali eno navezo dveh italijanskih plezalcev, sicer pa stene samevajo. 9/10