AO Kranj

Plezala sva v nedeljo z Lukom. V tej divji mešanici “granitnih” poči in rahlega kamnoloma se nama je v zvezi z ocenami iz klasičnih časov porajalo precej filozofskih vprašanj: a sva res tam, kjer mislva, da sva; a so stene zdej bolj navpične kot včasih; slabš sigurn ne plezava, saj mava ja lepšo opremo… Za odgovor sva dobila nekaj romantike nočnega sestopa. Res pester dan z eno napako – na koncu nisva prišla do pira.

Z Janezom sva se včeraj namenila malo vplezavat. Po opisu sodeč, naj bi bila plezarija tod imenitna. Glede na težavnost tudi nisva imela veliko opreme. No, čisto sva lutnila, spodaj totalen šoder, naprej gor pa mnogo težje kot IV- (+ nikjer nobenega vražjega klina, ki bi nama kazal pot). Predvsem sva vadila “abzajl” in iskanje naravnih prehodov levodesnogor (ki tudi Lukcu in Radotu niso bili ravno naklonjeni ob naskoku na Rakovo špico). Naslednjič pa cel šop klinov in metuljev s […]

Najprej obveznosti. Po dogovoru z Bežkom moram v utrinku uporabit naslednji dve stvari: * mama in * gora ga je vzela zase Formalnosti opravljene. Dan je bil hudo lep, kar malo škoda ga je bilo za tak kratek izlet, ampak bolj nekaj kot nič. Pozabil sem že kako je Severni raz lep. Pravzaprav nisem toliko pozabil, prvič se mi ni zdel tako lep. Tudi danes sva imela v planu v resnici Kaminsko, ampak sem mehkega srca in sem se dal […]

Od 14. do 21. smo bili v Paklenici. Z Mirkotom sva plazala Velebitaško in Diagonalko, Mirko je z Robijem Pritržnikm (AO Celje) plezal še Kačo in Levo tržiško z velikim kladivom. Smo pa tudi frikali v Crljenici, Hramu, Sindromu in Klancih. Mojci je uspel med drugim tudi vzpon v 7a+ na pogled. V petek 24. pa sva z Mirkotom plezala Spominsko smer Srečka Rihtarja v Nad šitom glava. Res lepa smer. Popoldne smo z Mojco zavili še v Kuplenik, kjer […]

S Kovlnam sva danes plezala Trikot. Smer je ena najlepših kar sem jih do sedaj plezal. Družbo sta nama delali kamničana Urban in Andro, nekaj sto metrov stran pa še Staša in Robi.

S Stašo sva danes preplezala smer Jana Platenshusa v Dolgem hrbtu.

Lepa smer za ljubitelje kaminov. Pod Trikotom pa se ogromno snega.

Včeraj sva s Stašo plezala Hornovo smer v Jalovcu. Dostop je res duhomorn, smer je pa lepa. Orientacija je mogoče malo zapletena, sam če pa zbiraš težje variante smeri pa ni. Najbolj zajeban je nadjt kje gre smer od Kegljišča naprej. Kr se pa tiče sestopa sva pa iskala melišče, da bi šlo mal hitrej dol, sam nisva mela sreče.

Po dolgem času je bil Grga spet moj soplezalec. Družbo nama je delal njegov sin Nace. Lahkotno smo poplezavali do roba Stene, le zadnjih nekaj metrov smo potegnili čez previs, da je bilo malo suprareninsko!

Prelepo je bilo, da bi ostal doma. Sicer vroče, ampak v napovedi je bil tudi veter — torej ne bo prevroče. Z Matevžem sva vstopila kot se spodobi, torej z dnevom. Prehitela sva inkasanta. Na dostopu je sem ter tja v naju butnila vročina, ki jo je veter gnal iz Luknje. Dostop po polici, ki na trenutke postane grapa, je bil preprost, vsaj kar se tiče orientacije. Je pa tik pred prvim plezalnim mestom peskast spust nadvse zoprn. Najbrž je […]