AO Kranj

Mojega soplezalca ni bilo na dogovorjenem mestu ob dogovorjeni uri…očitno je zaspal Ob 4.00 pa ne bom nobenga dobu za plezat. Ha đabe pa nisem tko zgodej ustal. Prov pol pa v Vrata in gor. Čez Plemenice jo urežem si mislim in glej ga zlomka se pase ena nč plašna familija. Kako lepo. Na vrhu pa en kup čehov tko da sem hit šel prek Kredarice in po Tominškovi poti v Aljažev dom na enega zasluženga …

Z Udotom sva šla po dolgem času spet mal plezat. Na severno stran, da ne bo vroče… Ob čakanju na četico južnih sosedov, ki so vstrajno valili skalce na naju, naju je že pošteno zeblo. Plezala sva pa le 🙂

V soboto sva šla s Piskarjem prečekirat, če je dostop do Vežce res tko dolg. K sva bla tko hit pod steno, hehe, sva se odločla, da greva še neki zlezt. Nj povem, da sva za smer rabla glih mal več kt za dostop (pa še zdaleč nisva hitr lezla). Ker hoje še nisva mela dost, sva zavila še do Korošice (pa ne prebivalke S dela Slovenije), kjer sva oba soglasno ugotovila, da se najlepše stvari skrivajo v pločevinkah.

V nedeljo sva s Superškom šavsnila Kovinarsko. Men se še zmer bliska…

Danes sva z Juretom plezala Ekar -Jamnik. Smer je lepa, edino klini te lahko sem pa tja malo zapeljejo. Nasplošno pa lepa plezarija.

Danes mineva natanko deset let, odkar me je Klemen prvič peljal v pravo alpinistično smer in sicer Jubilejno na Jezerskem. In sva se po dolgem času (pa ne po desetih letih) včeraj spet navezala, zraven je šla še Staša. Tako nam ni bilo dolgčas v divjem ambientu H.S. V kompaktni smeri. Ker drugi ne puščajo klinov v smeri smo jih pa mi – dva na detajlih. Klemenu se je pa videlo, da že en čas ni vihtel kladiva, zato smo […]

Smer se nahaja v Grintavcu. Preplezal sem jo skupaj z Superškom. Je ful lepa plezarija, edino malo me je zmotlo ker ni bila skoraj nič opremljena, razen v predzadnjem raztežaju, pa vmes je bila ena prečka po travah, vse ostalo: zajede, kamini pa so ful dobri. Smer tut sedaj ni nc bolš opremljena, ker sem mogu vse kline zbit ven. 🙂

Pa sem bil ponovno v Hudičevem stebru. Tokrat sva z Antetom ponovila eno zadnjih prvenstvenih smeri Pavleta Kozjeka. Smer je dosti lepša kot bi lahko sklepali po imenu. Je popolnoma neopremljena, vendar je možnosti za nameščanje varoval veliko. Najtežja raztežaja pa sta nekoliko lažja kot sta ju ocenila avtorja.