AO Kranj

V soboto sva se z Mirkom odpravila proti Šitam. Izza Jalovca so že zgodaj zjutraj kipeli grdi črni oblaki. Po prihodu v Tamar pa sva bila že deležna prvih kapljic. Obrnila sva in se odpravila na Vršič. Na parkirišču spet pljunek z neba, pa sva se vseeno odpravila pod steno. Tam je zdržalo in tako sva splezala Smer po zajedi. Ko sva se vrnila k avtu pa spet ljubi dežek. Vesela sva bila, da sva le ukradla nekaj trenutkov.

Z Jankom Domitrovičem sva splezala Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki. Skala je na več koncih dvomljiva, medtem ko sta najtežja raztežaja kompaktna. V smeri je potrebno kdaj pa kdaj narediti tudi kakšno stojišče. »Ta težka dela« sta zadovoljivo opremljena (poč in prečka).

Včeraj sva z Jožetom plezala smer Kovkov sindrom. Po malo tečnem dostopu po snežišču se začne plezanje po dobri skali, ki se z višino na žalost slabša. Opremljena je malo, sem pa na začetku zajede nad meliščem pustila en klin. Smer je kljub manjšim lepotnim napakam uživaška, tako da sva z Jožem ob štrudlu na Češki koči zadovoljna zaključila plezalni dan.

V nedeljo z Klanjškom, slik pa ni, ker jih ne morem naložit!?

Včeraj sva z Janezom Svoljškom plezala Čopov steber. Skala je tkašna kakršna pač je – nekateri deli so bolj, drugi pa manj krušljivi. Za smer so značilne velike luknje, v katerih so relativno udobna stojišča. Smer je bila večinoma suha.

Danes sva s Tjašo plezali Vzhodno smer v Mali Rinki. Smer se lahko pohvali s samimi superlativi: super skala, super opremljena, super prehodi… kljub temu, da je cel dan siljalo sonce v smer ni bilo prevroče, saj ves čas ravno prav pihlja veter. Zares super tura.

Z Nino sva izkoristili še en čudovit dan. Včeraj sva se podali na Vršič in v steni Nad Šitom glava preplezali smer Kranjska poč. Severna stena je ponudila prijeten hlad in plezanje je bilo kljub vročemu dnevu prijetno. Gužve ni bilo, v najini smeri se je pojavil le en solist, nekje v sosednji smeri pa se je slišala še ena naveza. Še en lep dan dobro izkoriščen!

Nekako 25 let je od tega, ko sva to smer splezali z Elo Leskovšek in nekoliko manj, ko sva jo z Mirkotom ponovila pozimi. No, danes sva jo spet plezala (4 ure) z Mirkotom in še zmeraj je zeeeelo lepa. Prvi raztežaj se mi ni zdel tako razbit, kot se ga spomnim. Zgornji del je bil čisto suh, tako da res čista uživancija. Sva pa dostop in sestop podaljšala, saj sva štartala iz Planice.