Kot vsako leto tudi letos organiziramo skupni tabor v Paklenici. Odhod: četrtek, 30. 10. po službi;Povratek: nedelja, 2. 11. (popoldne). Predvidoma bomo nastanjeni v apartmajih Adriana, ki jih mnogi že poznate. Točna lokacijater tabela s prevozi bodo prijavljenim poslani naknadno po e-pošti.Če bi kdo želel ostati dlje ali priti prej, je to seveda možno, vendar […]
Utrinki
Letošnja uvodna tura v okviru alpinistične šole je bila takšna, ki si jo kot tečajnik želiš. Uvodna tura alpinistične šole pač, pokušina. Anja, Luka in preostali inštruktorji so bili glih prav zateženi, da smo hitro dojeli, da nismo na nedeljskem izletu (čeprav je bila nedelja) in glih prav človeški, da nismo izgubili volje. Peljali so nas v zares čudovit konec. Tisti, ki divje narave nad dolino Belih vod še nismo poznali, smo jim morali verjeti na besedo.
Gore so nas sprejele zavite v oblake, v katerih smo preživeli precejšnji del ture na Trbiško Krniško špico. Slikovitih razgledov tokrat ni bilo, lahko pa smo občudovali divjo mističnost gora, ki jo slabo vreme še poudari. Kljub temu, da je bila skala mokra, je odlično prijela in smo varno poplezavali v skalnatih predelih pod vrhom.
V zgornjem, bolj izpostavljenem delu ture so izziv predstavljale skale, skalce, kamenčki in pesek naloženi v neverjetne formacije. Silili so naše (po uvodnem šponu) več ali manj izmozgane glave, da premorejo še dovolj fokusa za korak, ki bo varen za vse. Hodili smo kot vilinci, ker kljub velikemu številu nog v tem strmem krušljivem terenu ni bilo večjih proženj. Redke izbruhe negative na račun krušljivosti je Luka prijazno prestregel s stoičnim: Kot alpinist se boš šodru le težko izognil, zato bo boljš, da z njim čim prej postaneš prijatelj.
Tako smo se s šodrom začeli spoprijateljevati.
Tura je bila razgibana, vsega je bilo po malo in kljub sopihanju in matru (ali prav zaradi njega) so se med nami počasi začele tkati vezi. Pred nami je leto skupnih dogodivščin in preizkusov, mogoče bomo postali prijatelji ne le s šodrom.
Pred skoraj letom dni smo se ob četrtkih pred običajnimi sestanki začeli dobivati tisti, ki smo si želeli na društveno odpravo. Kmalu smo se odločili, da bo naša destinacija Perù. Po raznih iteracijah se nas je nazadnje nabralo osem članov: Matic, Nejc, Jure, Hana, Matevž, Luka, Jakob in jaz – Kristina. Kmalu so se začele […]
No pa sva jo končno dočakali, severno Triglavsko Steno! S Tio in Davidom izkoristimo sončen četrtek za Bavarsko smer, 500m, IV+/IV+. Zgodnji štart ob 4:00, par besed čez nadležno rampo v Vratih, ura in pol dostopa in že smo pod vstopom v smer. Zaradi Davidovih popoldanskih obveznosti sklenemo, da se bo treba kar obrnit tako, […]
Ker imam rada epske avanture, predvsem pa dolge ture, sem bila takoj za, ko je Kristijan iz AK Črna omenil, da ima v steni Malega Grintavca ugledano linijo, ki se mu zdi zanimiva in še ni bila preplezana, težavnost samega plezanja (glede na ostale smeri v steni) pa naj ne bi presegala petice. Večer prej […]
Po četrtkovi odisejadi v Bavarski smeri, ki me je že drugič navdušila z odlično smerjo in kompleksno turo, je prišel čas, da z Jakobom (ČAO) uresničiva večletno debato o Centralni smeri v Velikem Špičju. Ponedeljek je obetal sončno vreme z nekaj popoldanske visoke oblačnosti brez padvin, zato je to idealen dan za celodnevno turo. Po […]
Naslovna slika v pikslih, za bolj HD slike pa priporočam kak plezalni obisk Kriških podov 🙂 V petek sva se s Tejo (AO Jesenice) odpravila do češke rezidence – bivaka IV in tudi sama potrdila stereotip. Naslednji dan sva se odpravila splezat J greben Škrlatice, kjer sva bila nad skalo tako pozitivno presenečena da sva […]
Z Urbanom sva se po Peruju pogovarjala, da bi bilo fajn še kam it, in pade odločitev da tokrat greva v Bolivijo. Leži v Južni Ameriki, južno od Peruja. Cilj je Cordillera Real (kraljevska kordilijera), gorstvo z vrhovi med 5000m in 6500m. Leži v bližini bolivijskega glavnega mesta La Paz, kjer sva tudi bivala. Na […]
Po obisku Centralnih alp in hrvaškega morja sva s Krištofom ravno še ujela zadnji dan pred poslabšanjem, ki sva ga izkoristila za smer Šimenc-Škarja v Dolgem Hrbtu (VII+/V, 500 m, plezala 7 h). Detajl v tretjem raztežaju je izrazito platast in malo štorast, saj je bila smer navrtana po najkrajšem prehodu čez plato, ne pa […]
Predzadnji vikend avgusta (23-24.8) sva se z Aljažem iz AO Radovljica odpravila na Mont Blanc. Spala sva v koči Cosmique in prečila pod Mont Blanc du Tacul in Mont Blanc du Maudit na vrh ter mimo koče Gouther v dolino. Razmere so bile vetrovne že na začetku hoje, na vrhu pa je bil občutek mraza […]
Nedavni komentarji