Končno so prišle dolgo čakane počitnice za nas dijake :), in več časa za plezanje in raziskovanje naših hribov. Tako sva se v soboto 25.4 s Saro Jaklič odpravila plezat v jugovzhodno steno Planjave in sicer Sobotno smer. S sabo sva poleg ostale opreme vzela še dereze in cepin, saj sva pričakovala še nekaj snega na dostopu in sestopu. Do smeri sva rabila dobri 2 uri in prečila 4 snežišča. Sneg je bil zjutraj še kar trd in sva na zadnjem snežišču do vstopa malo trenirala meča. Derez nisva dajala gor, saj se je dalo lepo zbrcati stopnice v sneg, cepin se pa še nujno rabi. Do prvega štanta pod platami sva malo poplezala in ravno, ko sva začela plezati naju je začelo greti sonce. Prvi cug je res lep, zelo lepa plezarija po luknjicah narejenih od vode. Skala je z izjemo prvega raztežaja, povprečna. Meni je bil najlepši del tista previsna zajeda 2 raztežaja pod detajlom, kjer se da zelo lepo plezati v razkoraku. Detajl je v previsu, ki ga je Sara suvereno splezala, jaz pa bom rabil še enkrat priti, saj sem se preveč zagnal in spregledal šalco. Izplezala sva po dobrih 4h30 in na vrhu malo pomalicala. Smer se je nama je zdela oreintacijsko kar težka, saj je na voljo dosti različnih opisov in skic, sva pa ves čas uživala in se grela na soncu. Sestopila sva prek Srebrega sedla in nazaj do pod smeri, je bil pa sneg na srečo že čisto odjužen. Do avta sva prišla ob 17.30 in sva od avta do avta rabila dobrih 11 ur. Hvala Sara za vzet čas in za mojo prvo bolj resno turo!
V nedeljo smo malo hodili po hribih in pride že ponedeljek. Z Milanom sva imela najprej plan spet plezati v Planjavi, a sva se zjutraj odločila za nekaj krajšega, saj sva bila časovno omejena. Tako sva se ob 6.15 iz Kranja odpravila proti Jermanci in proti Koglu, kjer sva plezala Šmid-Virens. Na parikiršču srečeva še Roka in Mateja, ki se isto odpravljata v Virensa. Hodila sva kar uredu in sva bila pod steno okoli 8.30. Na dostopu sva skoraj stopila na modrasa in sva od takrat naprej kar malo s s strahom hodila po travah, srečala sva pa tudi Tomaža in Katjo, ki sta se tudi odpravljala v Virensa. Snega je pod Koglom še nekaj samo je do takrat, ko prideš do njega že južen. Odločiva se, da ne greva skozi kamin, saj se nobenemu ne paše basati, tako da sva šla kar po razu. Prva dva raztežaja je šel Milan, nato sem šel pa jaz naprej kamin in zadnjo zajedo. Je kar drugače kot takrat, ko sem jo šel kot drugi. Splezala sva na vrh malo pred 12.00 in sva si vzela čas za malico in klepet in za gledanje mojega sendivča, ki kar ni hotel biti pri miru in je 3x skoraj pobegnil pod steno. Sestopila sva z abzajli in Milan je prvič abzajlal v Koglu, bilo mu je super. Do avta sva prišla ob 13.50 in se oba strinjala, da je bil super dan z dobro plezarijo. Hvala Milan za še eno super turo in nove zgodbe!
V četrtek 30.4 sva s Primožem plezala v Velikem Vrhu nad Jezerskim smer Črni Metulj (VI-)150m. Dostop je res kratek, saj se pripelješ praktično skoraj pod steno in imaš za hodit dobrih 15 minut. Smer hitro najdeva, saj se začne pri črnem svedrovcu, in gre čez previsek in levo po plati v zajedo, in mimo smrekce na štant. Nato 2 lažja raztežja in detajl, ki je plata ampak navrtan kot v plezališču. Ostali lažji raztežaji so pa navrtani kar narazen. Sestopila sva pa z 3 abzajli nazaj pod smer. No pa je le prišla prva samostojna večraztežajna.
Naslednji dan sva se pa odpravila plezat Avrikelj (V+) v Ratitovcu. Zapeljala sva se še malo naprej od Torke in sva do smeri hodila dobrih 20 minut. Prvi raztežaj je kar atletski, da vstaneš na polico, naprej je še malo za stisnt, potem si pa na lažjem. Meni je bil najbolj všeč 2 raztežaj, ki ti postreže z kratkimi previski polnimi šalc. Nato je pa prestop iz enega stebra na drugega in še en kratek previsek in si na vrhu. Na vrhu sva se odpravila še v kočo na flancate in nazaj do avta. Zjutraj je bilo še malo mrzlo, potem ko pa prideš na sonce je pa takoj bolje. Še čim več takih dni :).
Danes sva pa z Matevžem plezala Hruško v Koglu. Startala sva okoli 6.15 iz Jermance in na dostopu sva na poti srečala kozoroga, ki se ja na srečo hitro umaknil. Smer se začne na skrajnem levem koncu stene pod previsi. Prvi raztežaj je najtežji, na začetku je bolder previsek, nato pa zajeda. Matevž ga je suvereno zlezel, jaz pa sem vadil tehnično plezanje. Ostali raztežaji so lažji, a manj nabiti, meni je bil najlepši zadnji kamin, kjer se da fino v razkorak. Sestopila sva z abzajli po smeri Česnovar-Srakar, in na prvem abzajlu se nama je štrik zataknil med skali, na srečo sta bila v smeri dva hrvata, ki sta ga nama iztaknila, hvala! Do avta sva prišla okoli 14.40. Hvala Matevž za vzet čas in super preživeto dopoldne.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.