AO Kranj

Že maja sva s Petrom poskušala preplezati to smer, vendar nama zaradi mokre stene in drsečega mahu ni uspelo. Takrat sva v steni pustila celo premoženje opreme, danes pa sva jo pobrala ven, zraven pa se mi je še smejalo:) Smer orientacijsko ni zahtevna in je polna dobre skale, le v najtežjem delu je šoder. S seboj je potrebno imeti nekaj klinov, ker smer ni v celoti opremljena. Kljub pripeki v steni je bilo znosno, saj je pihal veter. Plezala […]

Z Matevžem sva, mlada in po najlepšem in najzahtevnejšem hlepeča, a očino kot zrela moža velikih sten, napadla Direktno v špiku. Na vrhu sva doživela svoj praznik — kot je Tine napovedal. Vse je bilo kot je treba: vstala sva zgodaj, imela v smeri družbo in prisopihala na vrh v čisto spodobnem času. Edino možakar, ki ga najina telovadba na vrveh ni motila in je lepo solo šibal mimo naju, nama je dal mislit, da je še prostora za napredek.

Je mel Mihc lih en dan frej pa sva jo še midva mahnila med bogataše. Večino smeri sva sledila Miheliču, le da izstopne zajede nisva dosegla po polici z desne, pač pa z leve strani (kar naj bi bila po besedah nekaterih z “Gore in ljudje” originalna varianta in je bila tudi nama všeč). Drugače pa zelo prijetna plezarija v kvalitetni skali in primerno aklimatiziranem ostenju – zelo priporočam.

Z Radom Dražumeričem sva jo včeraj mahnila v štajerski konec. Smer ponuja zelo dobro skalo, in kar je najbolj važno v teh dneh, senco od vstopa do izstopa. Prečka na žalost ni šla na frej, se bomo pa drugič malo bolj pomatrali.

Če si pri vstopu še tak revež, na vrhu stene zagotovo ne boš, kajti bogatejši boš za eno najlepših plezalskih doživetij. Na čase je bila orientacija v smeri kar zahtevna, saj so nekateri klini zabiti izven smeri. Drugače pa je smer dobro opremljena, nekateri raztežaji pa potrebujejo še kakšen klin ali dva. V plezanju sem užival z Anžetom Marenčetom.

Pričelo se je temeljito čiščenje stence. Zadeve smo se lotili Uroš Vrbovšek,Matej Bolka,Blaž Zazvonil,Pifo in njegov prijatelj. Pričeli smo z odstranjevanjem grifov na zadnjem delu naše stence. Sledilo je pranje in sušenje smrdečih blazin ter odstranjevanje 5 cm debele plasti prahu za stenami, pod blazinami, v dimniku…Grife smo najprej oprali v pomivalnem stroju, potem pa še ročno. Za popestritev smo prebarvali stene, za boljšo osvetlitev pa zamenjali žarnice v reflektorjih. Končno se je našel tudi denar za težko pričakovan radio, […]

V sedanji vročini res ne gre, da bi šel človek na dopust na morje, zato smo se raje odločili za gore. Šli smo za dober teden 4 z malim Cliom pogledat, kaj je to kompaktna skala. In smo jo našli.. najprej v Dolomitih nato pa še v Chamonixu, kjer so bolj poči, tako da pridejo prav bolj jebice pa frendi kot po klini in kladu:) Nekateri so si zadali težje cilje, drugi bolj ležerno razpoloženi smo raje šotorili na ledeniku, […]

V nedeljo smo Zvone, Jure in jaz iskali senco v Kratki nemški z izstopno varjanto Zimmer-Jan. Razen pasje vročine na sestopu je bilo plezanje pravi užitek. LP Matej

Danes sva se z Andrejem podala v “najlepšo izmed najzahtevnejših smeri nad Krmo” (MIhelič:). Ker pa je Andrej na začetku preveč vriskal, se je seveda najina tura spridila in na koncu sva plezala očitno nekaj povsem drugega. Kaj? Se nama niti ne sanja. Kako težko? Vsekakor težje od Viktorije. No, viktorija na koncu pa je vseeno bila, ko sva se po vročem sestopu pošteno ohladila v in ob blejskem jezeru.

V četrtek jaz vztrajam, da greva maksimalno štirico (softič). No, na koncu pa le prevlada Radotova petica. Rogljica?!… Se že zvečer doma tresem, ko berem opis smeri! V torek zjutraj pod steno že psihira, se tresem, ampak trma dela svoje. Klinc, bom pa že nekak. Rado suvereno leze naprej, jaz pa za njim. Tko pokonc, zahtevne in še kaj pa še nisem lezu! No ja, k sva bla pa dol, je sem bil pa zares vesel! 🙂