AO Kranj

Po 920 prevoženih kilometrih in debelih treh urah spanja sem se le pridružil Šifkotu na izletu:) Podala sva se v severno steno in ker je seveda poletje, naju je skoraj vso smer grelo sonce. Smer je pa lepa, napeta, z mestoma odlično in mestoma sumljivo skalo (nikar slepo verjeti hvalnicam na forumih!). Vsekakor pa priporočljiva!

Kljub dolgemu dostopu, malo zgrešeni skici in ne preveč kvalitetni skali sva se z Anžetom strinjala, da smer le ima tudi kakšen lep raztežaj. Lp

No, takole gre zadeva. Ko prideš po kaminu do preduha in desno mimo njega, zaviješ takoj proti levi in potem samo še navzgor. S ta mlajšim sva imela samo malo problemov, katera stena bi bila ta prava, ker se nama pač ni ljubilo hodit. Sicer pa sva končno eno splezala v Krmi po pravilih, vsak po dosedaj dveh neuspelih poskusih (hmm, eden je bil tudi skupen). Sama smer pa je lepa, konstantno napeta, na težjih mestih opremljena.

Danes sva se z Juretom plezala v severni steni Nad Šitom gleve. Smer je lepa, na nekaterih delih pa malo krušljiva. Lp Matej

Ojla, v soboto sva z Janezom Žnidarjem z jezerskega plezala bavarsko v triglavu, pol pa čez zimer_jahn, sestop pa čez prag. je bila velika gužva sami štajarci pa primorci,

Po jasni, zvezdnati noči na Vršiču, polni utrinkov, sva se v petek z Davidom odpravila oba vesela in polna upanja plezat Črni biser, ki se ni utrnil ponoči, temveč na jasen dan sredi dneva. Bil pa je tak: skala kompaktna, strma stena,iskanje zanimivih prehodov, samota in mir. Po prelepi plezariji, pa je sledil še lepši sončni zahod in sestop v dolino.

V četrtek sva z Mirkotom samevala v zahodni triglavski steni, včeraj pa sva kljub rani uri pred sabo zagledala že tri avstrijske naveze, ter eno radovljiško. Radovljičana sta se premislila, midva pa sva na vsopu počakala eno uro misleč, da bova tako lahko normalno plezala. Naveze sva ujela v tretjem raztežaju in nato na vsakem štantu čakala več kot pol ure. Smer je čudovita, vendar se je ne lotit čez vikend.

Že maja sva s Petrom poskušala preplezati to smer, vendar nama zaradi mokre stene in drsečega mahu ni uspelo. Takrat sva v steni pustila celo premoženje opreme, danes pa sva jo pobrala ven, zraven pa se mi je še smejalo:) Smer orientacijsko ni zahtevna in je polna dobre skale, le v najtežjem delu je šoder. S seboj je potrebno imeti nekaj klinov, ker smer ni v celoti opremljena. Kljub pripeki v steni je bilo znosno, saj je pihal veter. Plezala […]

Z Matevžem sva, mlada in po najlepšem in najzahtevnejšem hlepeča, a očino kot zrela moža velikih sten, napadla Direktno v špiku. Na vrhu sva doživela svoj praznik — kot je Tine napovedal. Vse je bilo kot je treba: vstala sva zgodaj, imela v smeri družbo in prisopihala na vrh v čisto spodobnem času. Edino možakar, ki ga najina telovadba na vrveh ni motila in je lepo solo šibal mimo naju, nama je dal mislit, da je še prostora za napredek.