AO Kranj

Včeraj je bila res sreča z vremenom. Te sreče smo bili deležni Aljoša, Leon in jaz. V smeri sem razmišljala zakaj tako ime. Mogoče zaradi izredno krušljive skale ali pa kamnitih izstrelkov? Kdo bi vedel? Kljub vsemu pa je bila plezarija prijetna, prav tako sestop, ki je bil ekspresen 🙂

Po Mihovem predlogu sem po dolgem času vzel v roke fotkiča in na noge nataknu plezalke. Plezala sva na Vršiču in sicer Kamenkov kamin in Albinco. Na zadnji slikci načelnik AO Kamnik v sosednji smeri.

Zjutraj sva z Gvidom krepko cincala glede vremena (bolj jaz kot on), pa sva šla vseeno pogledat pod smer – čist tko mal, brez veze. Tam sta dva klena Tržičana kljub napovedanim ploham že štartala. Kamor gre bik, naj gre pa še štrik. In sva čez steno zlaufala v 10 min manj kot v 4 urah. Presenečeni?! Aja, pa cel dan je sijalo sonce.

Predčasni prihod iz morja v sredo zvečer je bil ključni pri tem vzponu. Dolg dostop in sestop do pod smeri je potekal relativno hitro. Bili smo pravo moštvo, Tine in Jojo kot snemalna ekipa in midva s tastarmu kot plezalni tandem. Tako mi je ob drugem obisku Sfinge (IX/IX+ – najtežji raztežaj) smer uspelo preplezati povsem prosto. Napeto plezarijo, smeh in vriskanje je le nekoliko kazila megla, ki pa je nato zvečer izginila in se ponovno pojavila tam okoli treh […]

S Kovačič Anžetom sva se včeraj podala v Steber revežev. Plezanje sva nenamerno začinila z vstopno varianto- v smer sva se namreč podala preveč desno. Vseeno sva zlezla čez par previskov in dosegla lažji svet. Smer je lepa, s kompaktno skalo na strmejših mestih. LP

Z Mihcem sva včeraj odkljukala eno iz seznama ‘zaželjenih’. Smer je kar strma, ocene poštene, včasih malo naložena. V Sekločevi za nama še 2 navezi, v J-P pa nobene (čudno). Sestop po grapi (hvala Mirko, dobr si povedal Mihcu).

Danes sva z Jankotom rinla na Vršič in zlezla lepo smer,ki vijuga levo in desno in išče najlepše prehode.

Včeraj sva s Tinetom plazala Grintovčev steber. Smer je lepa, polna dobre skale, varovališča so nasvedrana, vmesnega varovanja pa je tudi dovolj. Najlepši mi je bil zadnji raztežaj basanja po kaminu, ko ugotoviš da si z nahrbtnikom pa res preširok. Poleg naju sta bile v smeri še dve navezi Ao Žiri. Zaključila sva jo dokaj hitro, tako da sva bila že ob dvanajstih pri Češki koči. Lp 😉

Z Borutom Janšo sva vrgla oko v Ojstrico. Dosti sem že slišal, ampak besedam ne gre slepo verjet. Takale je moja ocena. Skala je kar dobra, čeprav na trenutke izgleda, da bo vse skupaj šlo v dolino — pa kar obstane. Orientacija ni težka, če se držiš opisov, če pa lepo razvajen skačeš od klina do klina, ali pa upaš vsaj na “orientacijski klin” vsake toliko, potem ti pa trda prede. “Nabitost” je rahlo smešna in očitno bolj stvar trenutnega […]