AO Kranj

Z Matevžem Vido in Gezo in Gregom z AO Radovljica smo družno naskočili Stol. Razmere za vzpon so bile dobre, spust pa popoln. Kar je bilo med vzponom trdo je bilo med spustom ravno pravšnje. Sem ter tja se najde celo kakšna zaplata puhca, glavni dosežek pa je zagotovo smučanje z vrha Stola do avta.

Ne gre, v takem vremenu ne morem delat. Sem pa šel v breg! Sicer ne prav zgodaj, ne na silo, ampak z veseljem. Vožnja po Pokljuki spominja na dirko z bobom (Cool Runnings), ampak te vsaj s ceste ne more odnest. Hoja je super, Debela peč fletna, Okroglež neke vrste obvezna vaja, če si že tam, spust pa povsem na vrhu tudi odličen, nižje dol pa za ljubitelje dober, ostali so pa itak na shoppingu.

Na vrhu smučišča me je ujelo vzhajajoče sonce in me potem spremljalo vso pot. Smuka bi bla za spretnejše noge uživancija. Pa se nimam kej pritoževat, užil sem dan.

Sonce in nov sneg so Markota, Janjo, Sašo in mene zvabili v jeseniški konc. Po dobrih dveh urah hoje in prisilnega tuširanja pod smrekami, smo le prispeli do zasluženega spusta. Zgoraj je sneg suh in je smuka super. V gozdu pa se že ojuži in je smuka en sam užitek v narekovajih. Ampak bilo je zanimivo, pa še na zrak smo bli.

Optimistično smo se podali na pot, jaz z bordom in krpljami, ostali, Matičarji/-ke pa na turnih smučeh. Pot ni ravno boarderjem prijazna- položna, zato sem bolj ko ne uživala v teku s krpljami in bordom na nahrbtniku. Če odštejem nekaj prevalov po južnem celcu in boju na požiralniku pri pobiranju… Sonček je bil fantastičen, ostali so se nasmučali :D.