AO Kranj

Z Matjažem in Klemenom smo danes naskočili vrh Golice in odsmučali direktno na Možine. Ma je blo fino, precej boljš kt v službi. Žejo smo pogasil v bufetu pr’ Kecot. Srečnga pa zdravga vsem!!!

S Tino sva se v dopoldanskih urah dvignile nad meglo in uživale na soncu. Prvotni plan Struško sva zamenjali za Golico, saj je bila ogromna bela flanka bolj privlačna. Vendar je kmalu ratala zelo pomrznjena in sva zaradi najinih “bogatih” turnosmučarskih izkušenj rajš obrnili.

Včeraj sva se z Jutro odpravila na Tolminsko stran. Z avtom do Tolminskih ravn nato pa je treba smuči nosit do planine Razor. Tam pa je do višine 1800m zelo trd sneg. Škrbinska plošča je zasnežena in se bi jo dalo presmučat, za tiste, ki to bolj obvladate. Drugač pa mir in brez ljudi, samo okoli planine so sledi smučanja

Včeraj nas je rana ura zanesla malce bolj v italjanske konce, na planino Pecol pod Montažem. Kaj naj rečem, pot se je začela že v Sella Nevei z mrazom in vetrom. Oboje pa je na planini popolnoma izpuhtelo, tako da je ostalo le nebo brez oblačka in vroče sonce. Kičasto, vključno z razgledom in snežnimi razmerami. Popoldne čez steno udari tudi kakšen plaz, tako da je vse skupaj dišalo po lepi pomladanski smuki. Za družbo sta bili Ana in Polona. […]

Po včerajšnjem maratonu smo danes množično udarili na Pokljuko. Ni bilo kake hude vneme za kakšno vrhunsko turistarjenje, ampak za malo na sonce it smo pa bili: Jana, Lazo, Miha, jst. Po vseh slavospevih preteklih dni danes lahko predvsem razgled pohvalim. Ta je bil lep. Smučarija je bila kakršna pač je po tolikem času brez resnih novih padavin. Ampak bo pa jutri spet bolje.

Veliki, tradicionalni, množični, kondicijski, družabni, vsakoletni, zimski… je bil. Sam tolk, da objavim.