AO Kranj

Najvzhodnejši dvatisočak Karnijskih Alp je navdušil z enkratnim, 600 višinskih metrov globokim pršičastim spustom na SZ stran, na planino Dolinico.

Opravil sem en kratek, družini prijazen, smuk s Kleka. Družini prijazen? Ko se zbašejo iz postelje, si že doma. Vrh je poledenel in je potrebno nabijanje s srenači na čase. Malo pihne, mraz zimi primeren, razmere za smučat pa milo rečeno bomba, od vrha do podna. Toliko za danes do 9h dopoldne.

Smo šli k sosedom pogledat, kako kaj v “naših” hribih. Malo naprej od Višarij pri Ukvah desno in že smo šli v klanec. Že dobro sfuran sneg vendar kljub temu mehak in uživantski. Ljudi preveč in med njimi kar nekaj Slovencev! Kakorkoli že, očitno za Cimmo Bello nimamo slovenskega imena!

Snežnik je zameden kot že dolgo ne – da je vrh poledenel pa nič novega. Za na vrh – do koče so NUJNE dereze, ali pa nabijanje srenačev v led. Smučarija – glede na razmere presenetljivo dobra. Prav prijetna tura. Uživala Marko in Metka ter mnogo drugih med drugim tudi moja mami, ki si zasluži za svoje 1 turnosmučarske korake posebno pohvalo

Smuka s Hajnževega sedla je prava muka… No, pa se ne bi preveč pritoževal, je prav lepo tam gor.

Tako g. Mitja Košir: Naš vrh je res srednji, saj bi si bolj središčno umestitev v vencu visokih gora naokrog le težko zamislili. Stoji kot visoka, samotna piramida nad Smokuško planino, ki razprostira svoje pašnike ob njegovem južnem vznožju, na zahodu ga od plečatih bokov karavanškega prvaka Stola loči samotna krnica Zagon, na vzhodu pa se njegova strma pobočja nad živahnim izvirom rečice Završnice umirjajo na travnikih Zelenice, prav zdaj tudi smučarsko zelo zanimive zasnežene razprostranjenosti med severnimi pobočji Begunjščice […]

Končno se je vreme za nekaj ur umirilo, pa je bilo to treba takoj izkoristit. Včeraj nočni sprehod na Kriško, danes pa s smučmi na Triangel. Turni del je odličen, od smučanja pa je veselje le do zgornje postaje sedežnice, naprej pa žalost. Današnje toplo vreme bo pa najbrž ponavljalce nagnalo v jok že v zgornjem delu.