AO Kranj

Od 21. junija pa do četrka je trajala naša pot po Pakistanu. Vsega skupaj 52 dni potovanja. Odpravo so delali zanimivo dostop do baze, sestop, pogledi na prečudovite gore: K2, Brod peak, Trango towers, G4, Mašerbrum, Čogolisa, Laila peak,… Po začetni akliamatizaciji smo poskusili na še neosvojeno goro Gašerbrum 6. Vendar smo zaradi razmer 400m (6600nm) pod vrhom obrnili. Po kar nekaj dneh slabega vremena smo čakali na izboljšanje. Nato pa se odločili za poskus na Gašerbrum 1. Prišli smo […]

Včeraj sva z Boštjanom splezala to kao lepo smer…men osebno čist preveč naložena in podrta, no, nekaj je tudi lepe plezarije, je pa kar dolga od avta do avta… Slikc pa ni, ker je fotič ostal v avtu…

Ekipa, ki je letos prenaljala stenco bi prosila, da se postavitev (predvsem na sprednji steni) ne spreminja-(se ne dodajajo novi stopi in menja že obstoječih grifov). Zavedamo se, da je postavitev sprednje stence letos težja. Vsi grifi so na svojem mestu po tehtnem premisleku, verjamemo da bo takšna postavitev omogočala kvaliteten trening. Za lahkotno ogrevanje pa je namenjena zadnja stena, ki ima prav v ta namen več boljših oprimkov. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in vam želimo veliko plezalnih užitkov:) […]

Najprej pohvala vsem, ki ste sodelovali pri obnovi stence – grife menat samo s tavelkmu inbusom je res zakon!   Želim pa opozoriti na neprimerno pritrjevanje oprimkov na umetno steno. Namreč ob menjavi nekaterih oprimkov (ker je bila stena občutno prezahtevna za lahkotno ogrevanje) sem ugotovil, da so bili za le-te uporabljeni prekratki vijaki (slika 1). V danih primerih sta se vijak in puša držala skupaj samo z eno četrtino (ali tretjino) predvidene stične površine, kar je za kasnejše obremenitve […]

Z Borutom J. sva šla včeraj v Herletovo. Mokro, mokro je bilo – zgleda da je ponoči še deževalo in se je to tudi v steni poznalo. Sicer pa smer razen prečke in par štiric ne toliko lepa kot bi želel.

Z Bojano sva v nedeljo splezala Sobotno. Najtežji raztežaj je bil moker za ožet. Luštkana smer z dolgim pristopom in še daljšim sestopom.

Včeraj sva s Primožem prosto splezala Trikot. Dostop je bil kar težaven, pa ne fizično ampak psihično – že od daleč se je videlo, da stena ni povsem suha, svoje pa je dodala tudi težavnost smeri :). Po nekaj raztežajih je strah minil, višina pa se je začela kar nabirati… in tako sva krmarila vse do vrha. Sicer pa je smer lepa, težavnost primerna, skala pa zanesljiva (no se zgodi, da se kak oprimek tu pa tam zamaje).