Dolgi hrbet – Trikot

Včeraj sva s Primožem prosto splezala Trikot. Dostop je bil kar težaven, pa ne fizično ampak psihično – že od daleč se je videlo, da stena ni povsem suha, svoje pa je dodala tudi težavnost smeri :). Po nekaj raztežajih je strah minil, višina pa se je začela kar nabirati… in tako sva krmarila vse do vrha. Sicer pa je smer lepa, težavnost primerna, skala pa zanesljiva (no se zgodi, da se kak oprimek tu pa tam zamaje).

  1. Bravo! Čestitam.

  2. Vaju pa nič ni strah. ČESTITAM.

  3. Mal te pa more bit zmeri strah:)

Dodaj odgovor