Cordillera Blanca-Artesonraju 6025m

1.DAN- BAZNI TABOR
Tako slikovita je ta dolina Paron. Na sredini je jezero, naokoli pa se razprostirajo iz te doline zahtevni vrhovi. Caraz, Artesonraju, Piramide, Chacraraju, Pisco in Huandoy. Do jezera me pripelje taxi, naprej do baze najamem nosaca. V bazi si postavim sotor in si skuham kosilo. Prijetno sem presenecen dobrodoslice nekih nemskih alpinistov. Dobim bencin in nekaj hrane, saj se oni vracajo v Huaraz. Lezim pred sotorom in opazujem navezo dveh ekvadorskih alpinistov, kako sestopata po smeri. Poje ju noc, tako se za njima izgubi vsakrsna sled. Jutri navsezgodaj odidem do kampa na moreni in naprej do visinskega tabora, kateri je na ledeniku.

2.DAN – VISINSKI TABOR
Do kampa na moreni potrebujem slabi dve uri. Pot je lahka in se ne vzpenja prehitro. Tam dozivim sok. Pred seboj zagledam ogromen ledenik, poln razpok in ledeniskih potokov. Imam sreco da ni zasnezen, tako je vecino razpok vidnih. Na sredini zagledam sled, ki vodi direktno do pod smeri. Odlocim se da bom nadaljeval po opisu iz vodnjicka. Cez kaksnih dvajset minut se nad to sledjo odtrga ogromen serak… Po stirih urah iz baznega tabora, pridem na plato visinskega tabora (5100m). Do pod smeri me loci le se ura hoje. Izgleda super! Susim cevelj, saj sem na ledeniku stopil v potok.

3.DAN – ARTESONRAJU 6025m, Southeast Face.
Zbudim se ob treh, nabasem se s hrano, nalozim vso opremo. Ni je veliko. Eno snezno sablo, polovicko dvojne vrvi, plastenko vode in nekaj energijskih gelov. Ledenik sprva izgleda lepo, visje pod steno pa je zelo razbit. Razpoke so globoke tudi do trideset metrov, cezenj pa ponavadi vodi le tanek mosticek. Dobro da je noc. Po uri hoje pridem pod steno. Spodnji del je skalnat, tako iscem zasnezene prehode. Pred seboj ne vidim veliko. Cepini in dereze, po dolgem casu, delujejo kot je potrebno. Kljub mrazu imam na sebi oblecen le GoreTex. Vrh dosezem ob sedmi uri, ravno ko se prikaze sonce. Zagledam Quitaraju in Alpamajo. V baznem taboru pod njim so Miha, brazilka Emilija in francoz Jan. Upam da jim gre vse po planih. Ker se zacne kvariti vreme jo popiham navzdol. Tabor dosezem ob pol enajstih. Za menoj je dolgih sedem ur in pol plezanja. Zaradi prehitrega spusta nastopi glavobol, kar me popolnoma onesposobi. Drugic bom s seboj vzel Aspirin! Tako se eno noc prezivim na ledeniku.

4.DAN – POVRATEK V HURAZ
Poderem sotor in se odpravim do baznega tabora. Na nahrbtnik navezem vso preostalo opremo in se odpravim proti zacetku doline. Pocutim se kot “vol” v Huarazu pa “tambasticno”. V alpinizmu te mora voditi neka notranja moc, tako pozabis na vse napore in preprosto uzivas.

  1. Bravo! Tole si pa lepo udel! Upam da uživata !

  2. uuu, solistična predstava

  3. Bravo, kako pa da si sel sam? lepe slike! LP
    S

  4. To Šavs, BRAVO, samozavest serijsko!!

  5. Lepo! Pazi nase in uživaj.

  6. Anže, strahospoštovanje vzbujaš v bralcih. Težko si je predstavljat živalsko mučenje in iskanje navdiha, da solo izpelješ tako zadevo. Odlično!

  7. Bravo Anže!!! Uživaj!

  8. To Šavs! Za nagrado te čaka zavojček prave nepalske fuge :)))

  9. Čestitam, pa pazi, da ne boš ti tut not padu!

  10. Pridružujem se čestitkam, pa pazi nase.

  11. Čestitam! Srečno še naprej!

Dodaj odgovor