AO Kranj

Včeraj smo jo navsezgodaj mahnili (+Đoni, Puwona, Lukec) v samotne konce (tam, kjer medvedi v teku ulovijo in pohrustajo gamse) v bojda malo obiskano smer, ki pa je imela včeraj polno verkherja (devet ljudi). Stena Lepega špičja izgleda lepo, ko si pa enkrat noter pa ne navdušuje (beri podrtija). Zadnja tretjina ponuja malo užitka. Gor grede glede na dolžino in gužvo nismo porabili toliko časa, v sestopu pa nas je ujela megla v Tumovi smeri-fujinfej “pot” (dramzz), smo malo sfalili […]

Ker je Stane že splezal večino naših klasik, nekatere že pred 20 leti, sva morala izbirati med malo manj znanimi smermi. Smer sva našla kar v Dolgem hrbtu. Za čuda sva bila na tako lep dan sama v tej steni. Plezala sva smer Šimenc-Škarja, ki pa bi jo lahko prav tako šteli med klasike. Smer je kar težka, za prosto ponovitev bi rekel, da je ocena celo več kot VII+, sicer pa večinoma zelo kompaktna in lepa, tako kot to […]

Ne vem, kako je prišlo do tega, da sem si za prvo smer v tej ogromni steni zaželel ravno to. Tura je dolga, naporna a vseeno lepa. No najlepši del je tista dvajset centimetrska polička v levo, kjer imaš 1000m lufta med nogami:D Plezal sem z Janezom Ločičnikom (AAO). Sestop čez plemenice je pa dolg:D. Tura od avta do avta 17ur. Slike bom pa dal gor k jih dobim

Z Davidom sva se podala v steno Debele peči. Na parkirišču srečava kolege iz društva: Tanjo, Greto, Atilo in Gašperja. Odpravili so se v Jesih-Potočnik, midva z Davidom pa na SV raz. Prvi 60-metrski cug moker, naprej pa kar lepa plezarija, če odmislim srednje tri raztežaje. Sestop zanimiv: po grapi, grušču in lovski stezi, ki v dobri uri pripelje nazaj pod steno. V Kovinarski koči so imeli za naju hladno pivo.

Kot je omenil že Tomo smo se včeraj jaz, Gašper, Greta in Atila odpravl v steno Debele peči. Z Gašperjem sva prvič kot samostojna naveza plezala nenavrtano (čeprav dobro nabito) smer. Kljub temu sva sem ter tja še zabila kakšen klin, sprobala pa sva tud kakšno svoje sidrišče. Plezarija je bila lepa čeprav so bili določeni deli stene popolnoma mokri in mastni, da ne govorim o znamenitem navpičnem kaminu sredi smeri od katerega je kar teklo! Kljub temu sva smer […]

Ko sem plezala v tistem mokrem kaminu, sem se spomnila na Romana, ki je na ferajnu dejal: ja ja, pa tisti kaminček, je fajn;-). Čist je bil moker ta kaminček. Proti vrhu pa plezarija skoz lepša, in skala kompaktnejša. V navezi sva bila z Atilo, ki je plezal prvi. Na vrhu pa nas je čakal sonček, in misel na preplezano je bila prijetna.

Staši sem že večkrat obljubil Nemško, pa sva danes vendarle šla. Gneča v Vratih je obetala zastoje, a ni bilo sile. Eno navezo sva dohitela na vstopu, z njima smo potem do zgornjega dela plezali skupaj, večina se jih je pa lotila Slovenske. Z Matevžem sva pred časomo plezala tole, pa moram priznat, da sem že marsikaj pozabil, ampak se je hitro vrnilo. Staša je imela opis, jaz pa sem naskakoval v klasičnem slogu – par ključnih točk, pa je […]