Prek tople skale do mrzle zime

Malce daljše poročilo, kaj sem po hribih zanimivega počel v pretekli tretjini leta. Drugo polovico poletja smo skupaj s društvenima kolegoma, Tjaši in Gerbcem, obiskali dolino Masino, ki ponuja obilico trdnega granita v vseh možnih oblikah. Sam sem najprej v navezi z Neli preizkušal zaupanje v noge v platah nad dolino in kasneje z Gerbačovom odkorakal v zgornji štuk, kjer sva opravila s staro klasiko Gervasutti in novejšo smerjo Melonimaspes crack. Za zaključek sva v navezo povabila še Perota Mišico in smo skupaj odkrivali odmaknjene skrite bisere doline ter zaključili dan s skokom v bližnji potok.Kogar zanima detajlni opis s slikovnim gradivom pa dosegljiv na naslednji povezavi https://ka.pzs.si/novica.php?pid=11966.

V sredi avgusta sva z Borutom Demšarjem plezala v stenah nad Cortino. Prvi dan sva za spoznavanje stene Tofane izbrala smer Constantini-Ghedina. Kar se je izkazalo za več kot smiselno odločitev naslednji dan, ko sva se malce več napenjala v skoraj sosedni smeri podobnega imena Constantini-Apollonia. Borut je težave premagoval prosto, sam pa sem moral malce počiti, da sem nabral novih moči. Poznavanje stene prejšnjega dne je koristilo, da sva tudi nočni izstop in sestop opravil brez večjih težav. Po dnevu počitka in srečanju s društvenimi kolegi v kampu sva se zadnji dan odpravila nad Passo Giao, kjer pa naju je dež pregnal iz stene v avto in domov.

V času pred, med in po izletih sem plezal v različnih stenah po naši domovini. Vrv sem delil s Katjo, Urošem, Krištofom, Anjo, Evo, Luko, Klemenom in Jakobom predvsem v lepih klasikah.

Kakor večina sem se tudi sam septembrskemu dežju umaknil v zavetje štirih sten in pod steho vse do konca meseca, ko sva z Jakobom obiskala kraljestvo Kralja Matjaža. Glede na dobro napoved in visoko motivacijo sva s taborom začela že dan prej ugotavljajoč, da bomo glede na nizke temperature in visokem odstotku vlažnosti na skali najbrž steno Pece v slogu tradicionalistov premagovali v travnato zanimivih klasikah. Ker je bilo le teh v dveh dnevih dovolj, smo zadnji dan poplezavali v Topli. Velika zahvala gostiteljema Andreju in Gregu za topel sprejem in odkrit še en lep košček naše deželice.

Vsak začetek je težak zato sem po 2 tednih faksa odšel na tabora v Chamonix. Tam smo v navezi s Matevžem Štularjem in Tomom Orbaničem opravili, daljšo večdnevno turo v gorah nad Argentierom. V pet dni smo stisnili dostop do koče, plezanje na Verte po Bettembourg – Thivierge, skalno smer nad našim bivališčem, Lagard direct na Droites, sestop na drugo stran ter v dolino. Tura je poleg plezanja zahtevala predvsem veliko iznajdljivosti pri razporejanju hrane in ostale logistike, saj nismo imeli nobene pametne informacije o razmerah. Preostala dneva smo preživeli ob polnjenju praznih želodcev, pohajkovanju po mestu in druženju. Več o taboru https://ka.pzs.si/novica.php?pid=12144.

20171021_220322.jpg

Kljub mravljincem v prstih se vseeno nisem uspel naveličati zimskih razmer in visokih alp. Zato smo z razliko od večine prijetno jesensko Paklenico in ostalo primorsko zamenjali za severno steno Velikega Kleka. S Štularjem sva v iskanju solidnih razmer namesto načrtovanega Aschenbrennerja plezala v območju smeri Nordostrippe in Bergführer route z svojevrstnim izredno suhim vstopom. Z razliko od Chama sva iz smeri kljub relativno poznem odhodu iz bivaka izstopila v zgodnjih popoldanskih urah in tako preostale ure dneva posvetila sončenju na vrhu ter pred kočo pod njim. Več o izletu pa na https://www.pd-ljmatica.si/forum/phpBB2/viewtopic.php?t=4964 in https://ao.rasica.org/news/events/11990/.

20171031_111225.jpg

Za konec pa še video, v katerem sem združil najboljše zavoje sedaj že lanske zime.

1 komentar

  1. Predvidevam da si zadnje čase morš mal odšponat nožne zanke na pasu . Priden! 🙂

Dodaj odgovor