AO Kranj

Včeraj sva šla z Mihcem v temi od doma in v temi sva se tudi vrnila. Tako dolga je bila najina tura : dobri 2 uri pristopa, 7 ur luštne ampak na nekaterih mestih ( zame, Mihc je vse zlezu zelo suvereno ) težke plezarije, nato pa še tri ure sestopa. Odlična skala, luštni štantki – sploh tist ta viseč, nabita smer do konca, zebl naju tud ni preveč, ja, prav luštn je blo.

Včeraj sva se z Lukom prav na hitrco zmenila, da greva danes (po šoli seveda – ne podpiramo špricanja) plezat v Belo peč. Pospravila sva Katastrofulo, nato Bumerang, pa še Zahodni raz. Zasluženo spila vsak eno pivce in jo po temi, s čelko seveda : -), mahnila v dolino. Ja prov fletn je blo!

Danes sva z Andrejem Prinčičem šla v Storžič pogledat, kakšna je ta smer, ki bi jo vsi Tržičani v en glas priporočili izurjenemu plezalcu… Dostopila sva po Cankarjevi in nato pod smer sestopila po šodru, pa nato plezala po šodru, pa spod nog se nama je valil šoder… No, smer je sicer res napeta in zanimiva, je pa vse prej kot zelo priporočljiva. Edino olajšanje so številni zabiti klini in nekaj (opa!!!) svedrovcev. Malo drugačen pristop na Storžič.

Včeraj sva z Janezom izkoristila še zadnje ure pred poslabšanjem in namesto v službah dan preživela v Šitah. Lepa smer z dobro skalo in ozkim kaminom.

Ponosno sporočam, da sva z Metevžem danes zapustil vrste revežev in prestopila med bogataše. Kot se za velike dogodke spodobi, sva tudi izbrala primerno lep dan. Takle mamo!

Na ta čudovit, napol jesenski dan sva šla s Cefotom iskat bogastvo v Steber revežev. Res sva našla lepo smer, ki postreže z lepo plezarijo, raznovrstno skalo ter nekaj orientacijskimi zankami (opis je vendarle nekoliko površen). Bilo je lepo in toplo!

To soboto sva šla z Milanom pogledat, kako je kaj na italijanski strani Julijcev. Plezala sva v 700 m severni steni Divje koze nad Žabniško krnico. Skala je kompaktna celo v dvojkah, klin srečaš samo izjemoma, prehodi pa so glede na strmino stene presenetljivo enostavni, vse dokler ne zagledaš izstopnega kamina…