AO Kranj

V nedeljo smo se Saša, Janja, Marko, in jaz odpravili v južno steno Jezerskega Stoga, da nas v kakšni severni steni nebi zeblo. Izbrali smo kar v redu steno, saj je bilo vroče kot v peklu. Plezali smo levi in srednji steber. Za nagrado pa smo se osvežili v Bohinjskem jezeru.

Prespala sva na Okrešlju, zjutraj navsezgodaj pa vstopila v smer. Je zelo lepa in izpostavljena z dobro skalo, ki pa jo je potrebno najti. Ko sva prišla čez ključni del smeri sva mislila da je težka plezarija za nama, ampak kaj hitro sva ugotovila, da se prava šele začenja. Za orientacijo je skrbela Miheličeva skica in opis v katerem pa manjka nekaj težjih raztežajev. Plezala sva Niko in Anže…

Vročinski val je Žežka in mene pognal v hribe, pa ni pomagalo. Pošteno kuhana sva prišla iz Bavarske, ki je jako priporočljiva vsakomur in vsem. Ker sva lenuha sva si privoščila Zimmer-Jahna, sva pa vseeno plačala polno ceno s savno na Pragu.

Ker je očitno Cefotu izpod časti omenit, naj omenim jaz. Družno smo se peljali v Vrata in se pridružili obleganju Stene. Cefo je že omenil njun delež, midva s Šifkotom pa sva plezala Zahodno zajedo. Mojim čarom snubljenja se je vdala v tretjem poizkusu, Šifkotovim v drugem. Sicer pa je smer lepa, zanimiva, predvsem pa nje zgornji del skazen od grdega odloma, zaradi katerega je ta lažji del stene malce zoprn. Ampak, sprehod preko “Letalonosilke” tik pred koncem vse poplača.

Včeraj sva se z Robijem podala v Rinko. K sreči je bilo malo oblačno, drugače bi pa gavznla od vročine 🙂 V smeri sami pa je najti veliko užitkov. Od kompaktne skale do kamenega dežja (KAMNičani pred teboj! :-))) Malo obutana sva rane celila na Okrešlju. Iz kozlom seveda 🙂 Skratka lepo!!!

Včeraj sva s Tino plezala smer Mire Debelakove, vmes pa sva imela še čas opazovati sončni vzhod in zahod. Smer je lepa, vendar ne tako kot so jo nekateri opisovali. Malo čudno se mi je zdelo, da najtežji raztežaj ni bil opremljen. Potem pa sva ugotovila, da sva plezala varianto, ki pa je za odtenek ali dva težja. Na koncu pa še na zasluženo pivo in počasi proti domu. Lp Anže…

Danes sva z Matevžem krmarila po Steni. Ni nama bilo sile, čeprav zjutraj ni najbolj kazalo: nič od vročinskega vala, mokre stene… Ampak sreča spremlja pogumne tudi na petek 13. Pogledala sva Sfingi v čelo (do obraza pogled ni segel), pogrešala ščitnike za kolena in komolce in še in še. Zdej sem pa rahlo utrujen.