AO Kranj

No, danes sva pa tudi midva z Mirkotom šla pogledat, če je še kaj ledu v Teranovi. Je bilo super, potrdil pa se je tudi rek: rana ura, zlata ura. Pozdravček. Jelka

Danes sva se z Mihom odpravila še v sosednjo grapo, ki je v prvem delu prava plezalna poslastica, čeprav se s Travniško ne more primerjat. Se nama je zdelo, da je bila naklonina in težavnost smeri tam bolj izrazita. Drugače pa je šlo danes čez smer vsaj pet navez. V glavnem na začetku je bilo en kup enga drena…. Tistega izgubljenega cepina pa nismo najdl.

Zgleda, da smo bli včerej sosedje. Midva z Lukom Plutom sva šla v zaenkrat malo manj oblegano grapo na drug konec Travnika. V prvi, strmi polovici smeri je bilo pikanje stiropora, v drugi pa klasično gaženje. Super smer, se jo pa kot kaže večinoma da preplezat (sicer neprostovoljno) tudi z enim cepinom, tko da bi bil Luka zlo vesel kakšne najdbe na vstopu v smer.

Zimske klasike Dolgega hrbta, kot jih jaz poimenujem (Trojka, Spominska Saše Kamenjeve, Kemprle-Murovec, Zimska zajeda) so letos v dobri kondiciji. Pri zadnji sva s Tinetom imela cel žur: pod smerjo je dol letela čelada, na vrhu rokavice, na sestopu pa še ploščica. Fajn zadeva sploh če kombiniramo s Teranovo. Pa brez kom….

Ideja za Travniško grapo je padla pred kakim mesecem, dozorela pa je ta teden, ko so po raznoraznih AO-jih začeli padati utrinki iz te smeri. V torek sem Mihu omenil, da so v Travniku kao ful hude razmere in bi veljalo to izkoristiti. Seveda je bil on takoj za akcijo. Na šihtu pa sem se hitro zmenil, da rabim dela prosti dan. In to je blo včeri…. Smer je bila polna adrenalina, naklonine, izpostavljenosti vse od začetka pa do izstopa. […]