AO Kranj

Tudi na mojem spisku želja je bila Parižanka, tako da sem z njo opravil v soboto s soplezalcem Stanetom. Res da je Parižanka dokaj elegantna, pa kljub vsemu hitro začneš pogrešati prijatelje, če jih nimaš ob sebi. Za nevihtni julij primerna tura, vsa varovališča so opremljena za spust po vrvi, drugi del smeri pa dokaj kompakten in lahek, tako da je možno plezati tudi mokro. Nekaj nejasnosti v smeri je ravno tam, kjer je najtežji del, varovališče na koncu gladke […]

Lepa plezarija, le srednji podrti del kvari lepoto stebra. Ravno v tem delu, ko naj bi bila smer podrta, lahko slediš malo manj podrti skali. Zgrešila sva… Zajeda, katero zapira zajeten previs, res ni IV- , kot naj bi bilo po opisu iz vodnjička. Nato čakanje, da se neurje poleže in smer posuši. Skoraj se nama je izmuznila…

včeraj sva s Primožom (Rdečo kapico) plezala Smer po zajedi v severni steni. Nora smer, konstantna plezarija, precej nabita, res uživancija. Časa za še eno smer je bilo dovolj ampak si nisva upala, ker se je vreme kisalo, sva pa zato skočila še na vrh Male Mojstrovke. Fotkala sm dost ampak so se mi ponesreči zbrisale-eh pa ti računalniki.

Ker nikakor nisva mogla (v bistvu jaz) zgodaj vstati, sva se odpravila čez Dolge njive na Košutnikov turn, se po ferati spustila na avstrijsko stran, ter splezala Silvio. Po preplezani smeri, spet moja krivda, se nisva odpravila pod steno še enkrat, temveč sva po botaničnem vrtu Košute zaključila turo.

Po dolgem času spet z Matevžem. Kar težko sva izbrala smer, ampak taka hvala je šla okrog o Bratovski, da je morala bit uslišana. Smer je lepa, to je res, ampak takih gromkih slavospevov si pa vseeno ne zasluži. Sledi lanskega podora so še vidne, predvsem dosti naloženega peska je na nekaterih mestih, tako da več kot ena naveza naenkrat v smer še ne sodi. Sestop je, kot je že Matej namigoval, veselica zase, mogoče celo bolj zahteven od smeri. […]

Z Betonom sva plezala v Šitah. Prva polovica smeri je dobro nabita, druga pa malo manj. Ko prideš v dno globoke grape, orentacija postane malo bolj zapletena. Smer iz kotanje zavije levo, kjer je stena strma in zelo krušljiva, zato te nič ne mika, da bi se zapodil tja. Samo plezanje pa je šlo tekoče…. in tako sva opravila plezalsko maturo (Mihelič – Slovenske stene) 🙂

V četrtek sva z Matejem plezala v Tretnatskih koncih. Smer je zelo lepa in kompaktna ter solidno opramljena. Sestop je vsekakor “zanimiv”. Toplo priporočam vsem.

Včeraj sem se pod mentorstvom G. Lačna podal v Travnik, smer Črni biser 600m. Plezal sem vedno kot drugi, saj kot ‘friko’ nimam dovolj izkušenj za pravi alpinizem in Frančkove VII. Po besedah mentorja sem doživel šolo pravega alpinizma. Izhod ima še cca 60m snega v grapi, drugače pa je smer če odštejemo en kup kamnov in orientacije zelo dobra. Slik ni, ker ni blo časa…