AO Kranj

Dobre stvari so zmer na koncu. Dostop je kar dolg, čeprav, ko z glavne ceste gledaš, misliš, ah sej to je pa čist bliz – no pa ni :). Na dostopu je bilo na nekaterih izpostavljenih delih še precej šodra, tako da je bilo treba malo pazit. Kar se pa tiče smeri je pa uživaška, skala pa vrhunska – se nič ne maje. Za vmesno varovanje pa večinoma uporabljaš mostičke, okrog katerih navijaš gurtne. Plezal sem z Janezom Svoljškom.

Slaba napoved nam je prekrižala načrte za Francijo, zato smo se Tine, Robi, Brezi & Štefi odpravili proti soncu k našim južnim sosedom. Najprej v Paklenico – letos že tretjič (pa upam, da ne zadnjič), vmes pa še malo v Dabrske kukove, katerih lepota in neobljudenost sta nas kar malo prevzela. Ko se je v Pakli vreme poslabšalo, smo se premaknili v Omiš, nekateri v veliko steno, drugi v obcestne sektorje. Potem pa proti Drveniku in na Hvar! Nastanjeni v […]

No, pa sem tudi jaz dočakala Paklo…). Z Nejcam sva lezla Karabore, Walter Wolf, Franz Hohensinn in Dreaming the lost friends, pa mal frikarije, pol pa domov. Smer Dreamin the lost friends težko najdeš, ampak nagrada sledi, ker smer je enkratna! ))

Najprej smo bili malo zbegani, ker smo izgubili duhovnega vodjo – Matija je izjavil, da smo kot maša brez župnika. Potem smo se znašli vsak po svoje, v glavnem smo veliko plezali, nekaj je bilo visokega turizma, pa tudi druženje zvečer je dobro delo. Mislim, da smo vsi udeleženci prepričani, da je tura uspela.

Danes sva z Bojanom prečila greben zeleniških špic. vreme je blo večinoma sončno, dež naju je ujen nekaj minut pred avtom. na srebrnem sedlu je nekaj novega snega zato je biv sestop nazaj v repov kot kar zoprn

Plezal sem Fleksi…, Water song, kjer sva se težjega dela izognila levo, Lidiin, Doktor Frenkenstein. Vreme OK, le prvi dan, v torek, so naju kaplje hotele prepričati v povratek.