Po obisku Centralnih alp in hrvaškega morja sva s Krištofom ravno še ujela zadnji dan pred poslabšanjem, ki sva ga izkoristila za smer Šimenc-Škarja v Dolgem Hrbtu (VII+/V, 500 m, plezala 7 h).
Detajl v tretjem raztežaju je izrazito platast in malo štorast, saj je bila smer navrtana po najkrajšem prehodu čez plato, ne pa po najbolje prosto-preplezljivem prehodu. Kakšen sveder zato vpneš pri gležnju, potem pa kakšnega sploh ne moreš, ker si sredi giba, svedri pa na 1 m narazen (first world problems). Smer je odlično opremljena predvsem v težjih raztežajih, pa tudi v lažjih je kar nekaj klinov. Malo pa jo pokvari dejstvo, da je eno sidrišče na svedrih sredi težav. Bi pa bila ocena po mojem višja, če bi vse skupaj povezal v en raztežaj, pa rabil bi cca. 25 kompletov.
Dva raztežaja kasneje naju je poslabšanje žal prehitelo in nasulo sodre po policah. Po nekaj minutah čakanja, da se sodra stopi, sva potem do vrha splezala v dežju in v lepšem vremenu mokra do gat poabzailala čez Dolgi hrbet.
Na Ledinah pa so naju pričakali soferajnovci z večerjo in radlerjem (hvala!!). Pod njihovimi pridnimi rokami koča na Ledinah pridobiva idilično podobo, se že veselim tabora Nejca Zaplotnika naslednje leto.
Po mokri izkušnji sem si zaželela predaha, ampak me je pocukala Katja Zupan, da bi se šla vplezat v “ne pretežko in dobro opremljeno smer”. Izbrali sva Spominsko smer Mihe Laha v Vežici (VII/VI,V, 210 m). Smer je lepa, v redu opremljena, sidrišča navrtana (deloma od Petka 13), le nekaj klinov je pregnitih ali s premajhnimi luknjami, da bi skozi dal prusik. Če se najde močna roka za preopremiti take, bi bilo super.
Spet motivirana kujem načrte za naslednjo smer, ki se uresničijo na oblačen dan z možnostjo neviht v Julijcih. Soplezalec je spet Krištof (kako lahko se je zmenit za plezat z možem, lep privilegij), izbrana smer pa Svoboda v predostenju Križevnika (VII-/VI, 250 m). Kakšna linija!
Krištof je bil prvič v tej steni, jaz pa tretjič in sem si to smer dolgo želela in veliko od nje pričakovala. Oboje upravičeno, saj je božanska. Plezala sva 7,5 h. Ponavljalcem bi priporočala od opreme set frendov (0,2-2, mogoče 3, podvojene 0,5-1), zatičev in okoli 13 kompletov. Raztežaj pod streho (prečko) sva midva splezala kot Albin opisuje v svojem utrinku (oranžna linija) in tako prideš do navrtanega štanta smeri Metulj (Luka Krajnca). Od tod pa na dol vidiš, da je verjetno lažji prehod spodaj v prečki čez škraplje (zelena linija) in da pred težjim delom v plati tudi tičita dva klina. Po okoli 15 metrih plezanja “na dol” te čaka prva Frančkova V, ki jo midva ocenjujeva VI+, zadnji raztežaj pa je res V. Sestopila sva s spusti po smeri Metulj (vmesno vpenjanje svedrov je obvezno, da prideš do stene).
Fino je 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.