povsod po malo

Na začetku pomladi sem v Bitenj potoku splezal tamkajšnjo najtežjo smer (fizično, ne po oceni :), ki sem jo opremil leta 2006, splezal pa jo je Klemen Žumer nekaj let nazaj. Ime je Igra balance, ki pa velikega obiska najbrž ne bo nikoli imela :). V Mišji peči sem nato splezal Missing drink in Triad, na začetku poletja pa v Paklenici Mrakan na pogled. Poleti sem v jami v Ospu splezal Osapsko pošast in Helikopter v pošasti (v kateri sem občutil kako izgleda padec, ko imaš štant pred nosom :). V odlični Mlinski peči sem končno preplezal projekt levo od Miss Narcis – Julijana Trail je 10m previsna zajeda, ki po težavnosti izstopa pred ostalimi v plezališču. Za na konec pa v Gorjah še Dr Martn, ki je za mene ena najlepših smeri pri nas.

1 komentar

  1. A Osapsko pošast si splezal celo?
    Kje najdeš toliko volje, da še vedno držiš tako visok nivo?
    Car. Čestitke.

Dodaj odgovor