AO Kranj

V soboto sva s Cisom šla ob sedmih zvečer na Dovvško Babo v luno. Meja megle je bila kar visoko, vzpela sva se do do bajte. Vsedla sva se na klopco in uživala v enkratni svetlobi in razgledu. Bilo je kar mraz. Do avta nazaj je šlo brez baterije, kljub oblakom v spodnjem delu.

V nedeljo sva s Tomom Štularjem pripela smuči na vrhu Ojstrice in v menjajočih se vrstah snega, od skorjastega in srena na prisojnih pobočjih do nesprijetega puhastega v osojah, odsmučala do Korošice ter nadaljevala čez drn in strn mimo planine Podvežak do avta na višini 1050 m (1,5h hoje po cesti do Podvežaka). Lepo, dolgo.

Ja, Prinčič, res ste bili gor, ker sem vas gledal iz Viševnika, ko ste šli čez Srenjski preval. Potem sem pa na SZ stran odsmučal. Lep dan je bil. Slik ne čakat.

Informacija o odprtju Vršiča je pritegnila hordo ljudi. Mojstrovka je bila napadana z vseh smeri, tudi po Pripravniški, Butinarjevi, Zupančičevi,.. Nad šitam glava pa je bila samo najina. Sneg ponekod še pršič, nekje že trd, občasno pa tudi tenka skorja, a še vedno OK smučljivo. Tanja in Klemen