AO Kranj

“Petra, a greva nazaj?”Povratek po izjemno panoramski dričalnici bi opravili po zadnji plati, pa nisva imeli zamaškov. Nato pa “A nisva tle štartale?”. Ob nama je ves čas veselo skakljala Murka, edina ki je poznala pot. Nauk zgodbe: vse poti vodijo domov. 😀

Sinoči sva s Petro odpeketali Jakobu naproti v stilu:”a greva po tej poti, uni, al tisti tm?”Prvih 100vm je na gosto markiranih, nato pa po ključu “kr nekam zavij” in sva odtavali v deževno noč, meglo…Še nekaj “ammm, a si ti kšno markacijo vidla”in zagledava tablo Čemšenik, Baba. Ker je na poti mrgolelo lahko vlomljivih vikendov, sva nadaljevali. Čelka ne predira več megle, izza dreves sumljivo svetlikanje, pokanje vejic,…

Lepa nedelja, ob 9ih v Radovljici z zemljevidom, GPS-om in sendvičem; cilj še neznan. Potem pa v parih urah cca20km, več kot 1000 višincev, iz jesenskega v zimsko:) Kondicijsko, sončno, lepo.

Včeraj je bil lep dan, mrtvi so dobili svoje, glava je bila vroča. Ko Sonce sije tako poševno in sneg pobeli vrhove, takrat začnem gledat v kot proti smučem. Ne, ne, tokrat še ni bilo za smuk, ampak sem pa šel pogledat. Pa malo na uro pogledat, ker se je Andrej hvalil, da gre pred službo gor. Ja, res se da.

Tud jaz sem se včeraj spravil nad meglo. Nekaj časa sem hodil sam, potem sem pa dobil družbo dveh možakarjev, in skupaj smo nato opravili s to prečudovito turo. Sledil je še skok na Planjavo, potem pa pivo na Kamniškem sedlu.

Robi ni hotel objaviti slik, pa sva šla z Zvezdo sama ponje na sončka. Pa še Tia je uživala. DPLN. Aja, fotoaparat mam zato, da ga mam doma. Še dobro, da so dons telefoni tolk nobel…