AO Kranj

Včeraj smo plezali Zupi, Maja in moja malenkost. Smer sicer ni dolga, zato pa težavnost ne popušča. V smeri smo pustili en klin, tako da jih je sedaj 8. Varuje se večinoma na frende. Lp, Miha

Včeraj sem plezala z Borutom in Bojano en kompromis, da ni bilo prelahko za Boruta in ne pretežko za naju. Smer je lepa, dobro opremljena, le sestop smo si malo (beri: kar precej) podaljšal.

Včeraj sva šla z Robijem zganjat romantiko v to smerko, a sta naju kmalu dohitela še Mihc in Tina, tako, da z načrtom ni bilo nič. Potem sta pa še uletela Tine in Polona ( btw thx za avto ), v sosednjo smer pa Jojo, Maja in Klemn…tako, da je bilo kar živahno. Analiza je bila baje v Kovinarski koči, kamor pa nekateri nismo prišli….se opravičujemo :-))

Kot je omenil že Robert, smo z Erikom in Betonom v dveh navezah preplezali klasiko Ekar – Jamnik. Mestoma smer krušljiva k vrag, mestoma pa ne (na težjih mestih odlična skala). Lepa turca, ni kaj.

Cefo se je tokrat odpovedal liričnim razmišlanjem, tko da je na meni, da napišem nekaj stavkov (mogoče bo pa v komentarju kaj primaknil). Ne glede na to, da sva oba na ferajnu že kar nekaj časa, sva se šele danes prvič navezala na vrv. Šla sva v precej lepo smer, v kateri pa je treba kar malce pomigat. Gora je hotela, midva tud, edina pomankljivost ture je bila, da sva se mimo firerja odpeljala s suhimi grli. Bomo pa zato […]

Danes sva z Betonom plezala v Dolški Škrbini. Smer je v detajlih kar precej nabita, medtem ko je v lažjem svetu treba nabiti kak klin. Smer sva začela plezat preko kamina (obstaja tudi varianta da začneš bolj levo po nekih prečkah, vendar je kamin bolj zanimiv). Glavne težave pa se nahajajo v spodnjem in srednjem delu. Družbo pa sta nama delala Atila in Erik.

Še jest nekej slikc h Tinetovmu utrinku dodajam.

Ja, če časa za dalše smeri ni….. Kaj narediti. Prvo možnost je izbrati krajšo smer, težjo?. Druga varianta pa izbrati dalšo smer, biti malce bolj hitr pri plezanju. Je res, da je treba tudi malo bolj zgodaj vstati. No pa preidimo k bistvu. Včeraj sva z Mirkotom plezala Spominsko smer dr. Tomaža Ažmana. Smer je taka kot jo opevajo. Noooro lepa:) V celi steni, sva zabila ne več kot tri kline (še te za štant). Odlično se da varovati na […]

Včeraj sva bila z Jojotom v teh lepih Trentarskih koncih. Plezala pa sva smer, za katero moram reči, da naju ni navdušila s svojo lepoto. No, opremljena je sicer dobro, pa tudi nekateri prehodi so prav zanimivi in lepo prosto preplezljivi, kot celota pa smer res ne zasluži prav posebne pohvale. Vreme je bilo slabše kot je bilo napovedano, a sva bila na koncu dneva vseeno zadovoljna po dolgi in težki turi. Družbo sta nama delala še Cuder in Karli.

Mogoče bo šlo na frej? Ja valda. Greva še malo višje pa bova tam obrnila, če vreme ne bo zdržalo. Tko je šlo iz klina na klin, dež pa je začel padati, ko sva bila pri avtu. Lepa smer in ponovitev tehničnega plezanja. Plezal sem z Majo.