Tako kot se spodobi, tudi na letošnjem sprejemu gospod Švohota nikomur ni prizanesel z močnimi udarci. Rezultati…
Utrinki
Kakor je v navadi, pa so razne pijače in opojne substance naslednji dan narekovale, da smo nekateri odšli na treznenje na bele krvavške strmine. Seveda so za dodaten užitek poskrbeli širni razgledi, sonce, najdena smučarska karta ter nje posledica kar nekajkrat ponovljena solidna smuka.
Slika pove vse… da ritke in še česa sploh ne pokažem… Ampak vajen vsega hudega:)
Ko marsikoga še boli glava od preglasne glasbe (He He…), vam pošiljam utrinek iz zaključnega (veselega) dela letošnjih izpitov. Dober in aktualen program nam je zapolnil prvo uro druženja, ter sprostil še zadnje napetosti in tremo pred nadaljevanjem družabnega večera. Ta je minil v prijetnem in mirnem vzdušju, Jernej pa je vrtel tako dobro glasbo, […]
Gladki vrh (1667m) – Danes je na vrhu pihalo tako močno, da sem se lahko naslonil na veter. Sneg je spihan, nižje spodaj pa suh. Špura pa ena sama. Res perfektno za bordat!
Živjo! Včeraj sva z Anžetom plezala Sinji slap. Razmere v slapu niso bile dobre (malo ledu, pa še ta je prekrit s snegom). Razmere na sestopu pa so bile tudi kar težavne in ne čisto varne (meter sipkega snega). Kljub vsemu pa je bilo lepo zopet plezati v popolnoma zimskih razmerah.
V Ospu sem plezal z Uršo tečajnico ME-DO-ta. Je tale tečajnica letela k sneta skira po Medotu gor, za nama pa Varjo z Lukom. Smo bili toliko hitri, da smo šli še v Babno in sem napeljal še Mirage (ženska polfinalna s podaljškom) in so se še tam obešali. Tale generacija je kar fajn, bomo […]
Na skupno turo sva s Kecotom prišla v nedeljo zjutraj. Miha nama je določil brata in sestro Uršo in Luka. Prvi smo se podali v medota, levo v prečenju pa je sopihala Vanja, ki jo je vodil Žiga. Plezali smo prav fino, oba tečajnika sta za pohvalit. Popoldne smo frikali še v babni, obiskali Elico […]
Že na petkovem žuru so nas pošteno srbele pete, ko smo gledali obilno sneženje. Zato smo se včeraj zjutraj Atila, Žiga, Polona (AAO) in jaz odpeljali v Bohinjsko Bistrico, odkoder smo se pogumno zagnali proti vrhu Koble. Ostalim je uspelo priti do vrha, jaz pa sem se obrnil, ko se je gaženje sprevrglo v hlajenje […]
Spričo vseslovenskih snežnih razmer sva se z Matevžem odpravila v osamljene in suhe previse Češnjiških konglomeratov. No, izkazalo se je, da niso bili niti suhi niti osamljeni. Za dež je poskrbelo drevje za družbo pa razširjena Pečjakova družina. Kjub neusmiljenem udrihanju čez kranjčane smo se mel fletn, še posebej na gostiji pri Pečjakovih doma. :))
Nedavni komentarji