Debela Peč, Jesih-Potočnik

Zadnjih nekaj tednov so nama s Katjo opravki preprečevali kakršnokoli plezanje in ker imava kmalu napovedan celotedenski plezalni dopust, sva za v soboto splanirala “generalko”. Izbrala sva smer Jesih-Potočnik v Debeli peči (IV/III 600m 6h).

Ker je to najina prva resnejša samostojna nenavrtana smer, so bile priprave kar skrbne. Nekaj dni prej je prišlo še nekaj naročene plezalne opreme. Navdušenje veliko, dokler nisem “nujno potrebne” opreme zložil na pas in stehtal blizu 6kg. No, dober kilogram je na koncu le odpadel.

V soboto sva okrog 7h pri Kovinarski koči in čez eno uro pod steno. Potek smeri se vidi že od daleč, pogledi po Krmi pa so čudoviti. V spodnjem delu je precej šodrasto in se malo loviva. Katja me opozarja, da tole pa pa že ni iskanje najlažjih prehodov – ampak kdo bo pa lazil po šodru in direktno čez borovce, če zraven vabi solidna skala :). Kmalu naju prehiti druga naveza, ki deluje bolj suvereno glede navigacije, zato ji nekaj raztežajev slediva. Pred prvim III kaminom zarinemo nekam desno čez prečko, skozi kamin v podrto skalo, kjer zadeva deluje vse skozi bolj sumljiva. Tam obrnem in splezam nazaj – k sreči sem raztežaj opremil na polno. V ta del je šlo vseh 5 tricamov, kar sva jih imela s sabo, tako, da sem bil navdušen nad njihovo uporabno vrednostjo. Druga naveza obrne kmalu za nama.

Kmalu nazaj pod kaminom in tu se začne lepa plezarija, uživanje in konec vseh težav z navigacijo. Stena malo bolj pokonci in prehodi večinoma očitni. Še kake 3 raztežaji in že sva pod detajlom – IV+ kaminom. Tu se preobujeva v plezalke in pogvozdiva čez. Spodnji del je rahlo siten, ker je moker, naprej pa sam užitek.

Od detajla naprej se gre po razu z lepimi razgledi kar nekaj raztežajev do zaključnega dela, kjer imamo na izbiro original smer ali pa izhod naravnost gor. Izbereva original izhod v levo, kjer čez dolgo prečko prideva do vršnega dela. Tam se odprejo čudoviti razgledi na vse strani, na eni strani Pokljuka, na drugi Krma.

Gor sva plezala 8 ur, kar glede na izdatno postavljanje varovanja “po šolsko”, varovanje čez veliko večino smeri in nekaj zablod niti ni bilo tako slabo. Na vrhu se naužijeva ambienta in pomalicava, nato pa sestop čez lovsko pot, ki jo presenetljivo udaneva v celoti s prve. No, kljub temu nama sestop vzame skoraj 3 ure (vmes sva 1x abzajlala za boljši občutek), vodniček pa pravi 1.5h.

Super tura in ravno prava izbira. Smer je v težjih delih dobro nabita, hkrati pa omogoča izdatno postavljanje dodatnega varovanja. Ob sestopu pa stene v Krmi že vabijo k prihodnjih obiskih..

Dodaj odgovor