V petek mi Neža napiše, če grem plezat v Italijo in nisem dosti razmišljal, saj kaj češ lepšega kot plezanje na lepo soboto v odlični družbi.
Sobota štart ob 5:00 in že se peljemo via Val Saisera. Na cilj pridemo ravno, ko se začenja daniti in vse kaže da bo res lep dan.
Nič kaj dosti ne čakamo in že hodimo…. kam pa? Tukaj imava z Nežo nalogo, da najdeva pristop. Kaj kmalu smo na poti, ki nas pripelje pod steno.
Ker smo zgodni smo prvi pod slapom. Hitro se opremimo in pod slap. Res je lep, zame prvi slap in komaj čakam, da zabijem cepin. Smo dve navezi. Prva smo Matic, Neža in jaz, druga pa Žiga na kvadrat 😛
V prvem cugu je led trd, kakšen taler sem in tja, ampak se prebijemo do prvega štanta. Mal ne čutm prstov zaradi mraza, pa nič kej velik ne morš narest, zato uživam naprej 😛 Drug cug gremo čez svečo po desni, kjer je led res fajn in je res užitek plezat.
Štant, Matic pa že pleza naprej tretji cug. Kratek strm skok in pred nami je še zadna pokončna ledena gmota, katera je spodaj široka, zgoraj pa se čisto zoža.
Lepa plezarija, led je v zgornjem delu res fajn, za konec pa nam Furlanka postreže še s skalnatim skokom, kateri se zaključi s hlodom. Če ni snega pa v les, pravjo. Tako stojimo na vrhu slapu, kjer si potalamo kepce, sledi pa še abzajl do tal.
Plezarija za nami, za konec konec pa še nafilat trebuščke pa mal pokramljat ob zasluženem napitku in dan je popoln.
Super vzpon in super zapis! 🙂👍