Dolomiti 2018 – skupna tura AO Kranj

Kot vsako leto je tudi letos AO Kranj (beri Nastja Vidic) organiziral skupno turo v Dolomite – peščica je predhodno obiskala Cine, sicer pa so bile glavni cilj gore v širši okolici mesta Corvara (kamp Colfosco). In tako kot vsako leto, so se tudi letos pisale nove zgodbe. Nekaj trdno odločenih in nekaj dvomljivcev (bodisi zaradi službe ali vremena) se nas je prej ali slej znašlo sredi raja kompaktnih pokončnih sten in nervozno brskalo po raznojezičnih vodničkih. Vsak si je namreč želel izbrati najbolj kompaktno in najbolj pokončno smer, s čim manj dostopa in čim več zabitimi klini, na severni strani, z lahkim sestopom, s kar najbolj primerno težavnostjo, a čim manj gužve …

Pa poglejmo, kaj je kdo našel:

 

Nordostpfeiler, 400 m, 4

»Vstop je dobro označen s prusikom v skalnem ušesu na začetku in, kot skica kaže, je potem samo še navzgor. Imela sva 2 skici in s kombinacijo obeh nama je šlo kar nekaj raztežajev fantastično od rok. Po množici izdihov Kako lepa smer… Kako je vse logično… Koliko možnosti varovanje… Kakšni nori razgledi… je zmanjkalo energije od jutranjega kosa kruha z Nutello, navdušenje je malenkost popustilo, prišel je raztežaj, ki naj bi se zaključil nasproti velike skalne špice ter pod vstopom v črne plate… pa sem vlekla vrv z ogromnim trenjem po skrotju gor in dol, opisanega sidrišča pa nisem in nisem našla. Tečna kot drek sem našla primerno mesto za sidrišče, ko pripleza do mene Matic, se skupaj odločiva za nadaljevanje smeri po plati, ki je bila najbolj podobna tistemu na skici. Potem pa spet slediva principu: samo naravnost navzgor. Je bila kar dobra odločitev, saj sva po 3 raztežajih dosegla vrh, ki je bil opremljen z dokaj svežim jabolčnim ogrizkom. Juhuhu, pravilno sva šla :). Končno čas za sendvič in cedevito, potem pa hitro do k

oče, kjer sta naju že čakala Luka in Nastja in smo skupaj spili enega zasluženega.«

Tina Uranič

 

»1.dan, podrta Sella, umazani štriki, težko, ne preveč lepo, makaroni s tuno, konec koncev dober dan

2.dan, Pisciadu, super smer, “ornk” tura, dolomitskih V+ se ne podcenjuje, zmatrana, lačna, omleta in čevapčiči, padla dol

3.dan, greva nekej krajšega, V+ se še vedno ne podcenjuje, težko-šoder-spet težko, pivo-2-3-ob 19h v postlo, žur s kitaro pa traja vse do “pozne” 22.ure

4.dan, spotoma na Lagazoi, prekrasna, kompaktna smer v dobri družbi z zaključkom na dragi pici v mondeni Cortini D’Ampezzo.

Povzetek skozi oči Luka in Nastje – odlična skupna tura, neverjetna sreča z vremenom, super družba, okusna hrana, lepi hribi, dobre smeri, trenirat bo pa kar še treba :)«

»Od preplezanih smeri sem se moral najbolj potrudit v smeri Alfa in Omega v Meisules Dala Biesces. Gibi v smeri, glede na oceno, niso preveč težki. Da ne gre preveč hitro poskrbi varovanje, ki ga ne moreš namestiti tam, kjer bi ga imel najraje, tako da je treba večino gibov narediti z nogami nad zadnjim kompletom. Drugi raztežaj me je zaposlil za vsaj eno uro, saj je bilo potrebno poiskati prehode v strmi skali z luknjami. Da je lažje zatišat v strmo ploščo poskrbi nekaj klinov in vrvic, ki visijo v skalnih ušesih.«

Janez Svoljšak

 

Z Cina: Raz koritniških veveric

»»Uf, uf. Tole je pa kr pokonc.« med plezanjem, potem pa na štantu: »Najbool, kok huda plezarija!«. Smer je taprava dolomitska: strma, previsna stena ter lepi in najlepši razgledi. Tudi za plezarijo nisi prav nič prikrajšan; previsni vzdržljivci, boulderčki, layback, zajeda … vse kar ti plezalsko srce poželi. Tudi temperature so bile ugodne; rezervne rokavice, nogavice, ter puhovke so po smeri potovale le v ruzaku. Čestitke Janezu za suvereno preplezan ključni raztežaj.«

Katja Zupan

 

Moje prve Dolomite sva s Katarino otvorili z Rumenim razom v Mali Cini. Čeprav je bila smer izbrana bolj v smislu »dej pejmo že spat«, je bila top odločitev. Zaradi odlične plezarije in ambienta se nama res ni nikamor mudilo. Oziroma je za to krivo škripanje v mojem razmerju s klini, saj so odločili, da se raje skrivajo pred mano. Nasprotno pa je Katarina gradila odlično prijateljstvo z raznobarvnimi prijatelji, ki so se ponujali kar sami. Sama smer je sicer res super, skala odlična, v drugi polovici pa fino izpostavljena, z visečimi štanti. Tudi oba detajla sta kar močno navita in prijatelji pridejo več kot prav. Katarina Duo je čist vriskal, počasi, ampak z užitkom. Ob prihodu v »tabor« je sledila premestitev v Colfosco.

Ker se je v baznem taboru razpaslo svingerstvo (v smislu navez), sva vkup prišla z Gregom (AO Cerkno) in za prvo smer sva odšla firbcat Messnerjevo mojstrovino v drugem Sella stolpu. Prišla sva do ugotovitve, da ni vedno fajn, če je mokro. Čez smer namreč potekajo mali potočki, ki jih prečiš 3. Je bil pa to namreč glavni razlog, da sva bila v smeri čisto sama. Medtem, ko sta se Katja in Katarina v sosednjem Vinatzerju stiskali z drugimi navezami. Azijci pa delali štalo na najini desni. Smer je sicer vrhunska, ves čas hudo pokonci, ampak ponuja odlično skalo in oprimke. Le vstop in prečke so bile zaradi vode hudo navite. Je slabo opremljena, poleg štantov se mogoče najde še en klin ali morebiti dva v cugu, prav tako pa je stalno potrebno iskati prehode.

Oba popolnoma navdušena nad plezarijo, sva polna pričakovanj naslednji dan odšla  v Murfeitspitze (Sella), smer Schiefer T

od. Ja lahko bi se reklo, da je skala še bolj krušljiva, kot doma. Posledično sva se odločila za abzajl v drugem cugu in preostanek dneva klela vremenarje. Ti so nama namreč vzeli pogum, da zarineva za Katarino in Tičarjem, ki sta se režala z Vinatzerja v Rodelheilspitze.

Katarina Legat

 

Po poteh smereh Vinatzerja

»V prvi (Sella) odlična skala do mesta, kjer poznavalci uberejo »Jahnovo« varianto, s Katjo pa sva v tistih dveh raztežajih priredili slovensko kletvico v »kršen Matiček!«. Na sestopu pa followaš možice (tam jim vsi sledijo, fejmiči med plezalci).

V drugi sva kletvice prirejala z Rokom, tam sva si vpila »klin te gleda«, če je bil lep kos železa del sosednje smeri. Kasneje, v pravi smeri, pa se je soplezalec izkazal za poliglota v malem in z južno zvenečimi besedami preizkušal akustičnost kamina. No, do mene gor se ga ni slišalo, baje pa se je lepo razlegalo po dolini. 😉 Smer pa nepopisno lepa!«

Katarina Rogelj

 

»Z Ano sva se zabavala s frikanjem v balvanih pod Sasslongom ter feratirala mimo Vallona na Piz Boe.

Vrho nama je predlagal da naj jo peljem na kako večraztežajno.

Pa sem se opogumil in jo peljal na lepo in lahko štirico. Južni raz Sass de Stria s prelaza Valparola ponuja dobro skalo, skoraj nič vmesnega varovanja vendar obilo možnosti za frende ( taveliki pridejo prav ) in zatiče ter zabetonirane štante. Zabavnih osem raztežajev poskrbi za 3 urno jutranjo telovadbo in začetnika kot je Ana vpelje v hribovsko plezarijo. Da nebi ravno soliral sem jo dal na enojca in grigri in z ne preveč trenja lahko potegnil 2, ponekod pa 3 raztežaje.«

Bine Žalohar

 

»Tako opevani Dolomiti … končno so prišli na vrsto, da nekateri preverimo še v živo ali skala res tako dobro drži, kot vsi pravijo. No, ugotovili smo, da tudi ne drži tako močno 😀 Ampak, to nas ni niti najmanj zmotilo 🙂 Ture so vse uspele, vsaka pa je pustila svoj pečat. V Treh Cinah je padla moja najdaljša smer do sedaj, doživeli pa smo miks vsega – malo gužve; bližanje vrhu, za katerega se je na vsakem naslednjem štantu zdelo, da je še dlje stran; izstop iz smeri z abzajlom in potem hoja na vrh; za sestop z vrha 10 abzajlov in poplezavanje po, na odsekih, zlizani skali in pa za piko na i – sonce nas je dobesedno zažgalo 😀 Druga in tretja smer pa sta bili res poučni! Vrho nama je s Tinkaro res vse lepo  razložil, z veseljem zabijal kline tako, da se je potem smejal, ko sva jih izbijali 10 minut (ali več) in pa pustil nama je, da sva plezali naprej tako kot je treba – s tem luksuzom, da je za tabo vse bilo preverjeno in pokomentirano. Neprecenljivo! Obe s Tinkaro sva mu res hvaležni za njegov čas (in občasno soliranje :D). Še se bomo videli z Dolomiti. Super skupna tura! :)«

Urša Kešar

 

»Peka palačink ;P ;P nism uporabu 200 besed za utrink….se je pa zdel kokr da sm bliz 200 palačink speku ;D (in res jih je, op. a.)«

Rok Tičar

 

Udeležencev tabora je bilo okoli dvajset.

SEZNAM VZPONOV:

 

  • Tre Cime di Lavaredo, Cima Grande: Spigolo Dibona, 650 m, III-IV; Urša Kešar, Grega Kristan (AO Cerkno) in Rok Tičar
  • Gardena Passo, Gran Cir: Demetz, 255 m, IV+/V; Urša Kešar, Aleš Vrhovnik in Tinkara Tina Peternelj
  • Falzarego, Lagazuoi Piccolo: Dach-Fuhre, 265 m, III-IV; Urša Kešar, Aleš Vrhovnik in Tinkara Tina Peternelj
  • Aqua fun; Roman Beton in Bojana
  • Indian summer; Roman Beton in Bojana
  • Mala Cina: Rumeni raz, 350m, VI(VI- A0); Katarina Rogelj in Katarina Legat
  • Drugi Sella stolp: Messner, 280m, VI; Grega Kristan (AO Cerkno) in Katarina Legat
  • Drugi stolp v Selli: Dilleta, 280 m, IV+; Luka Plut in Nastja Vidic
  • Pisciadu – Bruneckerturm: Zieglauer, 400 m, V+; Luka Plut in Nastja Vidic
  • Meisules dala Biesces: Holzer, 120 m, V+; Luka Plut in Nastja Vidic
  • Kleiner Lagazuoi: Ardizzon, 180 m, IV+; Luka Plut in Nastja Vidic
  • Zahodna Cine: Raz kortinških veveric, VIII, 500m; Katja Zupan in Janez Svoljšak
  • Cima Scotoni: Scotonata galactica, 7b+, 450m; Rok Tičar in Janez Svoljšak
  • Meisules Dala Biesces: Alfa in Omega, VIII+/IX-, 200m, Katja Zupan in Janez Svoljšak
  • Picolo Lagazoi: Via Tetto, VI+, 200m, Katja Zupan, Katarina Rogelj in Janez Svoljšak
  • Kleiner Lagazuoi, Fanesgruppe Falzarego: Vonbank , 200 m, V; Borut Janša in Mitja Volčič
  • Erstter Sellaturm, Sellagruppe: Stegerkante, 150 m,  V-; Mojca Ogris in Mitja Volčič
  • Ostlicher Meisulesturm, Sellagruppe: Julija, 200m, IV+; Borut Janša in Marko Turšič + Matevž Maček in Mitja Volčič
  • Južni raz Sass de Stria; Bine Žalohar in Ana
  • Torre Orientale Meisules dala Biesces, IV+; Matevž Maček in Marko Turšič
  • Sas Ciampac – „Adang“-Führe, V; Matevž Maček in Marko Turšič
  • Sella Towers, First Tower: Steger, 220m, 4+; Matic Teran in Tina Uranič
  • Pisciadu, Sas Masores: Nordostpfeiler, 400m, 4; Matic Teran in Tina Uranič
  • Sella Group, Meisules dala Biesces: Via Giulia; 200m, 4+; Matic Teran in Tina Uranič
  • Grosse Rodlheilspitze: Vinatzer, VI+, 300m; Katarina Rogelj in Rok Tičar
  • Third Sella Tower: Vinatzer route, VI-, 330m, Katarina Rogelj in Katja Zupan

 

 

 

2 komentarjev

  1. Super skupna tura, krasen prispevek, s foušarijo sem bral vzpone, ampak, tista fotka s koleni pa zmaga.

  2. Res lepo dokumentirano 🙂 Naslednje leto upam, da se prej (=sploh) uplezam in pridružim.

Dodaj odgovor