Zajzera in izgubljena oprema

Evo, po štirih letih ponovno utrinek z moje strani. Sicer bi raje videl, da bi bila tematika drugačna, pa vseeno…

Torej, danes sva se z Andrejem odpravila v Zajzero z namenom, da splezava Lepo Furlanko. Pogled na slapove s parkirišča je obetal plezarijo v trdem in precej zasneženem ledu, sem ter tja so preko Malega Nabojsa in Vzporednih plošč poplesavali majhni pršni plaziči. Ko sva med dostopom zagledala še Furlanko, sva ugotovila, da le-ta izgleda najbolje. Zapustila sva udobne tekaške steze in po dobro uhojeni gazi prišla na snežišča pod steno. Gaz je izginila in počasi sva napredovala v lijaku pod Furlanko. Nato pa zamolkel pok, pogled navzgor in slika, ki ostane zapečena v možgane vse življenje.

V glavnem, iz objema te relativno velike snežne gmote, ki se je očitno privalila nekje iz vršnih strmin Nabojsa, sva se rešila okoli 400 metrov nižje, minimalno zakopana, da sva se lahko sama skobacala iz snega. Po prvih globokih vdihih sva prišla k sebi in ugotovila, da je edino, kar nama manjka, nekaj kosov opreme.

Nato pa sva se kot prerojena mesečnika odpravila nazaj do avta, kakopak 🙂

Sedaj pa prošnja:
če bo kdo slučajno hodil tam okoli (sicer, roko na srce, ne vem, zakaj bi) in bo našel kakšnega od naslednjih kosov:

  • cepina quark 2x,
  • zložljiva pohodna palica Leki,
  • volnena (desna) rokavica,
  • kapa,

bova z Andrejem hvaležna, če bo najdeno vzel s seboj in nama sporočil o dragoceni najdbi na moj mail.

 

P.s. Fotka pa žal samo ena 😉

 

2 komentarjev

  1. Čestitam! Zate je to drugič, za Andreja prvič?

  2. Tudi za Andreja drugič. Ampak tisti, ki je naju pred devetimi leti nosil je bil pravi toboganček v primerjavi s tem… 🙂

Dodaj odgovor