BOLJE POZNO kot NIKOLI

Torej, da vidim kako dela tale Bojčev WPress pejđ. Ali pa da pač objavim nekaj vzponov v poletju, ki je za nami. Po spomladanski frikariji v bolj in še rajši manj znanih plezališčih se nekako zmigam višje, v hribe. Za štart bo dober včasih lokalni očak Ratitovec. Letos je bil plan po več kot 10 letih ponoviti Drzni let a ni šlo skupaj z zahtevno Sebatovo časovnico med 5 in 8 zjutraj, pred šihtom 🙂 No, sva pa tako zgodaj en Zminec zategnla, enkrat sredi poletja. Skratka smer Avrikelj sem obiskal v navezi z bratom (AO Metelkova). Nedeljsko na flancate v kočo.

razgled na bivak iz štanta v smeri DIrettissima

RLŽ, smith grind

via Ursella, 2 raztežaj

skica via ursella iz ITA foruma

Kot tudi v zimi imam rajši Z Julijce zato se premaknem v Bele Vode, kjer z RLŽ ( AO Matica) zarineva v Direttissimo (V-/IV) v Visoki Polici. Ni kaj dodati opisom iz spleta, super skala itd. Je pa več dela na sestopu.  V naslednjem tednu sem v dolini Zajzera. Pod mogočno S steno Montaža nad bivakom Stuparich je izrazit stolp TORRE PALIZZA , kjer poteka smer Via Ursella (V-/IV). Sicer poretko nabita, vmes pa so dodani tudi svedri z štanti, po izbiri. Predvsem zadnja dva cuga odlična plezarija, skala v celoti odlična. Sestop in abzajl čez borovce pa prav tak, kot si sedaj predstavljaš. Sam greš. Smer sicer ni dolga (dobrih 200m), je pa celotna tura čisto dovolj.

 

 

Gašper v izstopnem raztežaju

CIMA DEL LAGO

tip se je kr usedu

pokemon bataljon

Klemenčič išče prehod

jaz mu sledim

V avgustu sem končno pošlatu še skalo v Dolomitih. Dolgo to traja, da greš nekam nazaj in nisi le turist. Tri dni, tri smeri, tri naveze. Ja tako je, če se organizira neuradni, neorganizirani ferajn tabor. Prvi dan plezam z Gašperjem T. v smeri VIA DALL OGLIO (V-/IV+) , v Cima del Lago. Ja nad jezerom. Odlična tura za junfr turo. Drugi dan se v smeri VIA DEL PROIETTILI (V) nad prelazom  Lagazuoi, pridružim Pokemon navezi ( Luka K. + Marko T.) Polna mauha smeha. Za detajl poskrbi Luka, ko v zadnjem cugu za dodatek k naši smeri potegne v neko navrtano vabljivo, rumeno skalo. Obiskal nas je Elvis P. Vsekakor me je Luka navdušil, ko je splezal čez. Za oceno težavnosti detajla se obrni na Turšiča 🙂 Zadnjo noč dež spere skalo, zato se pozno odpravimo iz kampa. No v bistvu prepozno, kot spoznamo kasneje. Z Klemenčičem se kljub sivim oblakom odločiva, da greva nad Lagazuoi in sicer v smer CENGIA MARTINI (V/IV) . Razen prvih dveh mojih raztežajev se ne spomnim dosti, ker je bil kasneje bolj tek kot plezanje. V bistvu beg pred nevihto, strelami. Ravno ko pritečeva do izstopa (vojaški rovi) se dokončno ulije. No, vsaj toča naju dobi šele na parkirišču. Medtem Lukc+Nastja (lokalno baje Nadia) obzajlata tik pred nevihto na drugi strani ostenja. Po neurju (med smrekami na cesti) “pobegnemo” domov.

 

detajl v Igličevi, foto: RLŽ

kamini na glavo, foto: Janez N.

Celovška špica, foto: Janez N.

 

 

Zadnji teden v avgustu je vreme še vedno super zato z RLŽ na torkov zvečer pičiva na Okrešelj, na pivo. “Zjutraj” dostopiva pod Rinko, kjer se lotiva Igličeve smeri (V/IV+) . Kljub precej plezani smeri sva sama, vse po planu. Vreme zdrži, pribitek na časovnici pa je še vedno večji, kot bi si želel. Spust po Turskem žlebu prikliče misli na zimo in sneg. Melišče je kr “deep”.  Za vikend se pridružim Matjažu M. in Janezu N., ki je splaniral turo na Celovško Špico. Lep poznan dostop in že smo pod semi alpin smerjo Kaminreihe (IV+) , ki postreže z odlično plezarijo, kaminov seveda. Po krajšem zapletu v vstopnem cugu mi Johhny preda štafeto za vodstvo in tako celotno smer plezam prvi. Glede na to, da mi manjka “kilometrine” oz. višincev je bil to super trening. Smer priporočam(o) za vplezavanje na začetku sezone (tam je sicer dolgo sneg) ali pa manj izkušenim/zahtevnim navezam. Orintacija ni težka, opremljena odlično, je pa v nekaterih delih zgoraj velika nevarnost padajočega kamenja! Sestop je ravno tako po nekem kvazi melišču, ki pa to niti ni. Kar sitna zadeva.

 

 

                

 

Vmes sem postopal še po Karnijskih Alpah (Monte Chiavals), kjer sem si nad bivakom Bianchi ogledoval nepoznano steno v bližini Zuc dal Bor z cca. 150-200m višine. Če kdo kaj pozna naj javi. Opcije za nove smeri so vedno:) Torej tabor 2018?

Prišla je jesen in po dolgi pavzi sem pretekli vikend spet bil v skali. Frikarija z staro bando. Zima gre prav tako nasproti. Tudi po novi knjigi iz bratove gorniške police sem posegel pred tedni, Ožarjeni kamen. Knez je bil kralj.

 

Dodaj odgovor