Preč u Pec’

Slaba vremenska napoved in velika želja po plezanju naju je z Lukom ta vikend gnala daleč. Še dobro

da si nisva izvedla prvotnega plana, Raduhe, kjer je bila bojda kar gužva. Po skoraj treh urah vožnje

»okol rt v varžet« parkirava na Jakobah in po markirani poti do doma pod Peco. Lepa pot s kratko

ferato in sestop po melišču pripeljeta do pod stene.

Tam pa naju je malo presenetilo veliko svedrovcev. Po najinih skicah naj bi tam bili le dve alpinistični

smeri. Začneva v III-IV lepem raztežaju, katerega po nekaj klinih presekajo svedrovci. Ker ne veva

točno kaj bi to bilo, zgleda pa vseeno odlično, slediva svedrovcem. Zelo lepa, kompaktna plata

postreže z uživaško plezarijo, sledi pa malo težji prehod čez previs. Tudi sanja se mi ne kakšna je

ocena, ampak meni je bil detajl ravno toliko zahteven, da sem malo pošlatala komplet 🙂

Luka pa

suvereno na frej. Nekako sva se strinjala, da bi bil ta raztežaj lahko ocenjen nekje 6b. Za konkretno

oceno, ime smeri in detajle pa bova morala kontaktirati nekoga ziroma bolj poiskati informacije o teh

novih, navrtanih smereh.

Sledita še dva raztežaja zanimive plezarije. Skala je bila res dobra, plezarija raznolika, vreme

perfektno, pa še nobenih plezalcev.

Ko sva izplezala, se je že kar dobro pooblačilo in sestopila sva ob romantičnem pršenju dežja. V koči

sva še malo razvedrila oskrbnika in se potem domov vrnila čez Avstrijo (pol krajša pot kot čez

Logarsko dolino). Na meji naju je še nasmejal radovedni carinik, ki je ugibal da švercava vsaj

marihuano če že ne beguncev.

Turo zaključiva ob dobri družbi v preddvorski Urši in večerji tik pred zaprtjem kuhinje.

Vplezavanje nama gre kar dobro, saj sva popreteklih turah majskih vikendov v Jezerskem stogu,

Uketu in Belih vodah zelo zadovoljna z izkupičkom lepih smeri. Priporočava vse te cca. 200m, V/V+

smeri z vsaj 2 urnim dostopom 😉 Ledeniška se namreč bliža 🙂