Slovenska plezališča – anketa

Planinska zveza Slovenije je pripravila ANKETO, s katero želi od aktivne plezalne populacije izvedeti, kako ocenjuje urejenost plezališč in čemu bi bilo pri urejanju le-teh treba nameniti največ pozornosti.

Anketa bo odprta do 15. 6. 2016, posamezniku pa vzame do 5 minut časa. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo. Odgovori nas bodo usmerili pri oblikovanju strategije razvoja plezališč Slovenije.

 

V Sloveniji imamo več kot 90 opremljenih naravnih plezališč, ki vsako leto nudijo plezalne užitke več tisoč plezalcem iz domačih krajev in tujine. Oprema v plezališčih je seveda podvržena obrabi zaradi plezalcev in naravnih elementov. Planinska zveza Slovenije se po najboljših močeh trudi vzpodbujati vzdrževanje opreme, da bi zagotovila varnejše plezanje, kar pa zaradi vse večje popularnosti športnega plezanja postaja vse težje in ponekod tudi neobvladljivo. Lahko nastopi trenutek, ko nekatera plezališča preprosto ne bodo več varna za plezanje.

Javna sredstva, ki jih za namen obnove plezališč pridobiva Planinska zveza Slovenije že sedaj ne zadoščajo za plačilo vseh stroškov obnavljanja plezališč, v prihodnje pa ni pričakovati povečanja dotoka teh sredstev. Opremljevalci smeri pogosto nadelujejo prostovoljno, v prostem času in s svojo opremo. Jasno je, da je takih entuziastov vedno manj. Zaradi razmer je že zdaj narejenega občutno manj, kot bi bilo potrebno. Predvsem pa ni jasnega strateškega plana za obnavljanje plezališč, ampak je to prepuščeno pobudi in znanju posameznikov. Nekateri klubi sicer zgledno urejajo svoja lokalna plezališča, problem se pojavi predvsem pri večjih plezališčih, kjer je finančno in organizacijsko breme urejanja preveliko za lokalne klube. Vse več je tudi zapletov z lokalnimi prebivalci in skupnostmi, ki se pritožujejo zaradi večje obremenitve območij, kjer so popularnejša plezališča.

Zato smo se na Planinski zvezi Slovenije odločili, da ustanovimo posebno delovno telo, ki se bo ukvarjalo samo z reševanjem vprašanja naravnih plezališč, z načrtovanjem njihovega urejanja in zagotavljanja njihovega razvoja v zadovoljstvo lokalnih skupnosti in plezalcev.

 

Dodaj odgovor