Paklenica

Za podaljšan vikend smo z Alešom, Bojano in Romanom zaradi slabe napovedi vremena v Dolomitih odšli v Paklenico, kjer je bila napoved bolj optimistična. V petek smo si še vsi sveži zadali malo višje cilje. Z Alešom sva plezala Klin, Roman in Bojana pa Infinito. Klin je kljub izredni želji in dobremu občutku kmalu pokazal zobe, zato sem se mogla vdati in potehničariti čez detajl. Kar naporna in konstantna smer, kjer se tudi na videz nedolžni 5b in 5c raztežaji izkažejo za previsne in težke. Naslednji dan sva uživala v plezanju plat Domžalskega, Roman in Bojana pa sta pokombinirala Izgubljena djeca in Zimski cvijet. Vreme je bilo kar naklonjeno – oblačno, ni bilo neznosne vročine, tako da se je kar dalo plezat, pa tudi kopat 🙂 Plezalcev je bilo zelo malo, kampi napol prazni. V soboto zvečer sta se nam pridružila še Igor in Tjaša. Sobotna noč je nato postregla z močnimi nevihtami, zato smo se na oblačno in nekoliko kislo nedeljo odpovedali plezanju in šli domov. Slikat smo pa kar malo pozabili, z izjemo ene slike iz klina.

1 komentar

  1. Sem se moral tudi jaz vdati in tehničariti! Bedaaaaa…

Dodaj odgovor