NadŠitomGlava-Smer pastirjaJozla z Rumenodiagonalo

Zvečer poslušaš glasno musko in ognjemet iz Blejske noči, k te vab na pir, ti se pa pepričuješ, da je boljš prej spat pa zjutraj plezat. Zjutraj ves zaspan med vožnjo bulš na displej v avtu, kjer piše samo 11 stopinj in to sred poletja, ko pa na Vršiču še ven stopš, pa vate vseka še močn veter. Motivacija se ti še dvigne ob pogledu na steno, k se ni še čist posušila od včerajšnjega dežja. Po prvem cugu te od mrzle skale že pošteno nohta, ko pa na štantu čakaš, da Klemen naslednji cug naprej potegne, te pa še mal trest začne. Končno pogruntaš, da si res v lepi smeri, začneš uživat, veter te nič več ne moti razen da se s soplezalcem ne slišiš, ampak žal je smeri že konec. Preostane ti samo še spust preko rušja in mrzu pir ali pa izbira nove smeri. Midva sva seveda izbrala oboje in “uživancija” se je v sosednji smeri še stopnjevala.

1 komentar

  1. Ker dobr utrink! 🙂 🙂 lajkam 😉 hehe

Dodaj odgovor