Zgodba o Janaku

Začel sem se ponavljati in sem s prispevekom za spletno stran Ao- ja odlašal. Sedaj, ko smo »preživeli« še razglasitev najuspešnejših alpinistov pretekle sezone, pa je skrajni čas, da nekaj napišem.

Gledano takole, iz razdalje, zgleda vsaka odprava še veliko lepša, z manj neprijetnimi spomini, kot takoj po vrnitvi. Dolenjska odprava na Patibaro, kjer sva z Rokom želela uresničiti vzpon na Janak, pa že takoj po vrnitvi ni imela kaj dosti slabih spominov. Člani odprave smo se neverjetno hitro ujeli, čeprav po alpinistični zgodovini in tudi sedanjosti, precej različni. Kot zadetek na loteriji se mi zdi uspešen telefonski pogovor z Rokom manj kot mesec dni pred odhodom. Skoraj sem že obupal, da bom dobil soplezalca za Janak, potem pa, gledano nazaj, taka sreča. Z Rokom sva se takoj ujela in k sreči ni imel nobenih težav tudi z vključevanjem v dolenjsko družbo. Večina članov odprave ga je prvič srečala na letališču. Že ob odhodu iz Katmanduja pa smo si bili vsi precej blizu, zadosti, da je odprava stekla kot dobro namazan stroj.

Dostop pod Kančendzengo je dolg, kot nalašč za še večje spoznavanje in uigravanje članov odprave. Ob lepotah skrajnega SV Nepala bi pa tudi morebitni nesporazumi hitro izginili. Patibara je takoj pokazala zobe v obliki velike oddaljenosti in moreče in dolgotrajne hoje po razbitem ledeniku. Rahlo podcenjevanje himalajskih razsežnosti mi je pobralo nekaj živcev med člani odprave pa sta bila dva izločena iz aktivnega dela ekipe. Hitro sem spoznal, da s preostalo ekipo ne bo mogoče uresničiti celotnega načrta in smo se odločili za skrajšano verzijo. Vršni greben je bil bolj zahteven kot je bilo mogoče razbrati iz omenjene literature. To naju je z Ropom prisililo, da sva se na stranskem vrhu odpovedala vzponu na glavni vrh na račun poskusa v Janaku.

Za Janak nama je ostalo samo pet dni časa. Bila sva dobro aklimatizirana in še bolje motivirana. Zato nama je v dveh dneh uspelo preplezati lepo prvenstveno smer po JZ stebru Janaka. Postala sva prva obiskovalca te čudovite gore. V petih dneh sva se vrnila v dolino, kjer sva ravno še ujela nosače, ki so zapuščali bazo na Pangpemi. Opisovanju podrobnosti vzpona se bom izognil na račun posnetkov iz vzpona, ki govorijo morda celo bolj nazorno kot še tako lepe besede.

Andrej Štremfelj

Dodaj odgovor