Smo šli k sosedom pogledat, kako kaj v “naših” hribih. Malo naprej od Višarij pri Ukvah desno in že smo šli v klanec. Že dobro sfuran sneg vendar kljub temu mehak in uživantski. Ljudi preveč in med njimi kar nekaj Slovencev! Kakorkoli že, očitno za Cimmo Bello nimamo slovenskega imena!
Utrinki
Snežnik je zameden kot že dolgo ne – da je vrh poledenel pa nič novega. Za na vrh – do koče so NUJNE dereze, ali pa nabijanje srenačev v led. Smučarija – glede na razmere presenetljivo dobra. Prav prijetna tura. Uživala Marko in Metka ter mnogo drugih med drugim tudi moja mami, ki si zasluži […]
Bolje pozno kot nikoli (mislim glede prijave utrinka)…… Jaz, Cefo, Luka, Andreja in pa Tina, smo se v petek zvečer odločili, da gremo v soboto na Storžič. Pot nas je vodila od Povelj proti Mali polani od tu naprej pa po zahodnem grebenu (Psica) na vrh. Kar se tiče razmer, bi reku da so bile […]
Smuka s Hajnževega sedla je prava muka… No, pa se ne bi preveč pritoževal, je prav lepo tam gor.
Tako g. Mitja Košir: Naš vrh je res srednji, saj bi si bolj središčno umestitev v vencu visokih gora naokrog le težko zamislili. Stoji kot visoka, samotna piramida nad Smokuško planino, ki razprostira svoje pašnike ob njegovem južnem vznožju, na zahodu ga od plečatih bokov karavanškega prvaka Stola loči samotna krnica Zagon, na vzhodu pa […]
Nedelja je bila bolj dan za televizijo, a sem že toliko zaudarjal, da sem se s Cisom odpravil proti Kleku (peš). Udiralo se do pol kolena, spodaj je deževalo, na cca. 1200nm pa je že snežilo. Pri bajti pa veter, metež, prava zima namesto dolinske povodnji. Na povratku pa srečam dva navdušena turna smučarja, lokalca […]
Končno se je vreme za nekaj ur umirilo, pa je bilo to treba takoj izkoristit. Včeraj nočni sprehod na Kriško, danes pa s smučmi na Triangel. Turni del je odličen, od smučanja pa je veselje le do zgornje postaje sedežnice, naprej pa žalost. Današnje toplo vreme bo pa najbrž ponavljalce nagnalo v jok že v […]
Evo Pero do bajte imaš zgaženo, a boš moral s Koroške Bele. Še podnapisi. Včeraj sva se s kolegom Cisom odločila, da bova rila proti Valavasorju in sva pririla do ceste na Potoško, to je do Doma zadnjih Ajdov. Do Valvasorja se bo še treba potruditi. Šlo je malo čez koleno v že južnem snegu.
Včeraj smo (glej sliko), po nasvetu Kecota, odmaširal proti Vušci. Na vrhu pršič, pol pa mešano, skorja in pršič. pred nami je Vošco že obiskala trojica (al pa četverica), tko da smo imel narejeno še gaz. Pol pa smo skočil še na finale lednega plezanja – Čestitke Vukotič za drugo mesto!
Po dolgem poležavanju sem se le sprvil naredit nekaj zase. Zapeljl sem se v Davčo, kjer so avto zamenjale smuči. Razmere so me močno presenetile, saj je bil zgornji del popolnoma trd (spihan), srednji del je mal skorjice niže pa 15 centimetrov pršiča. Kakorkoli, vsaj malo sem spet okusil zimske radost.
Nedavni komentarji