V sredo 29.7 me je Tadej Krišelj ob 2.30 pobral doma in že sva se vozila proti vasici Saas-fee. Po dobrih 9 urah sva se pripeljala v parkirno hišo in pregledala opremo ter se počasi odpravila proti žičnici. S tem sva prihranila dobro uro hoje in sva imela tako do Mischabellehutten samo 1000 višincev. Ob hoji naju je malo skrbelo, da ne bo deževalo, saj je bila koča v oblakih, zato sva tudi malo hitreje stopila. Na koči sva bila po dobrih 2 urah hoje, počasi sva razpakirala in se šla spat za dobro urco. Večerjo sva imela ob 18.00 in moram reč, da je bla odlična. Kar hitro po večerji sva se zmenila še zadnje detajle za prihodnji dan in odšla spat.
Vstala sva ob 2.40 in imela dober zajtrk, nato sva se šla opremit in okoli 3.20 sva začela hodit proti Lenzspitze. Prvo urco sva poplezavala po grebenu, nato sva se pri prvem strmem odseku ustavila in sem se navezal, da greva lahko po vodniško. Plezanje je res lepo in uživaško, razgledi pa so tudi nori, ko se je začelo daniti. Na vrhu sva bila okoli 7.00, kratka pavza in že sva na grebenu, ki povezuje ta dva vrhova. Sprva se poplezava navzdol, nato se pa v drugi polovici postavi nazaj navzgor. Greben je bil tudi uživantski, se nama je zdel plezalno lažji kot sam dostop na Lenzspitze. Na Nadelhornu sva naredila malo daljšo pavzo, da sva nekaj popila in pojedla in pogledala okoliške vrhove. Nato sva počasi začela sestopati, najprej se malo poplezava navzdol, kmalu pa prideš na snežen greben. Po grebenu sva prišla na ledenik, ki je v kar slab. Ta del mi nama je bil najbolj siten, ko prideva iz strmega dela pa je še ene 15min hoje po ledeniku, in sva že nazaj na skalah. Pri koči je sledila pavzica, nato pa nazaj v dolino tokrat brez žičnice, in zadnji del poti se je kar vlekel. Sledila je vožnja nazaj in doma sva bila v četrtek okoli 23.00.
Hvala Tadej za še eno super turo ter predano znanje, in da si vozil sam v obe smeri.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.