Ker o smeri Jazbec (V/III-IV, 260m) v zahodni steni Mangrta na spletu ni veliko podatkov, sva se na en navaden julijski torek s Sebatom odločila, da jo greva raziskat sama.
Cilj: klasika, brez gužve, z dobrim ambientom – in točno to sva tudi dobila (čeprav o gužvi na sedlu bi se dalo razpravljati).
Dostop je bil kratek – v pol ure sva že stala pod levim delom zahodne stene. Ker sva bila zgodnja, sva kot prava Gorenjca (no, jaz sicer uvožena) prihranila 10 € za cestnino in si izbrala najboljšo parcelo na parkirišču.
Na vstopu v smer je še manjše snežišče, ampak nič groznega – razen če ne maraš mokrih plezalk. Pravi užitek se začne v drugem raztežaju: detajl smeri – basanje po zajedi, ki je po novem bogatejša še za en klin. V njej je sicer nekaj malega klinov, obljubljenih finih možnosti za vstavljanje metuljev in zatičev pa nisva opazila. Sidrišč ni, ampak s kančkom domišljije se najde dovolj zanesljivih mest.
V zgornjem delu smeri sva prispevala še tri dodatne kline – enega sem pustila na štantu, ker se ga ni dalo spraviti ven (zato opozorilo ponavljalcem, da mogoče prej preverijo polprofilca, nad katerim sem se izživljala), dva pa sva dodala na ploščah višje.
Linija smeri je logična in lepo sledljiva, tudi od daleč. Skala je presenetljivo dobra, tudi v lažjih delih. Spodaj je nekaj vrtnarjenja, ampak nič takega, da bi si človek premislil.
Na kratko – smer ni opremljena, štanti niso narejeni, jebic nisva uporabila, za frende se najde poka ali dve, sicer pa so klini naši najboljši prijatelji. Izstop iz smeri je direktno na markirano pot, zato je fajn, da prvi v navezi opozori pohodnike naj pazijo in ne sprožajo kamenja (znanje tujih jezikov tu ni odveč!).
Na koncu lahko rečeva le – lepa smer v čudovitem ambientu, vredna ponovitve – če le ujamete dan, ko ni navala turistov 😉
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.