Ledeniški tečaj in ledeniška tura – Lagginhorn, 4010 m

V petek 2. 6. točno ob 21h je 31 ferajnovcev odrinilo proti Švici s ciljem opraviti ledeniški tečaj in/ali osvojiti 4010 m visok Lagginhorn.

V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v vasico Saas-Grund (kanton Valais). Prvi cilj dneva je bil dostop do nastanitve – koča Hohsaashütte, 3140 m in ledeniški tečaj za znanja željne. Do koče smo šli različno, nekateri peš od podna do koče, drugi z gondolo do srednje postaje in potem peš, tretji pa celotno pot z gondolo (nekaj robe je pač le bilo treba peljati – pivo, harmonika, štriki 😛). 

Sneg je bil na poti le zadnji del poti do koče. Večina poti poteka po smučišču. Sončno vreme nam je omogočilo lepe razglede, vmes pa so nas lepo pozdravili nič kaj sramežljivi svizci. Le folije jim je očitno zmanjkalo, saj čokolade nismo dobili. 

Ko smo se vsi nabrali, smo izvedli ledeniški tečaj – 12 tečajnikov oz. mlajših pripravnikov s pomočjo inštruktorjev. Tečaj smo opravili na bližnjem grebenu nad kočo. Ne bodi ga treba, se je seveda po prej sončnem dnevu, ravno v času tečaja zoblačilo ter začelo snežiti. Ko smo pospravili, pa se je normalno da spet razblinilo. No, so bile pa tako razmere bolj realne. Tečaj smo uspešno opravili, še enkrat hvala inštruktorjem in pomočnikom za vse deljene napotke in izkušnje!

Medtem je prva skupinica zagrizla že proti Lagginhornu, vendar so se zaradi pretoplega vremena in posledično gazenja v južnem snegu, obrnili nekaj 100 m pred vrhom. 

Potem pa končno večerja – mmm juhica, oranžna, ok… bučna? Am ne, mehiška s kar nekaj čilija. Saj res da paše nekaj toplega, ampak ta je bila pa res kar hot🔥😅 Na 3000 smo imeli namreč mehiškega kuharja in vegetarijanski zajtrk, oboje nas je malo presenetilo. Je pa vsaj “Schatzi” pridno nosila velike krugle piva. Ni manjkalo niti harmonike. 

Naslednje jutro, smo okrog 4h napadli na Lagginhorn. Ponoči je padel kakšen cm svežega snega in temperature zjutraj žal niso padle pod 0°C. Kakorkoli, mi smo štartali, se približno 300 m spustili do izhodišča normalne poti – po levem grebenu zahodne stene zagrizli v klanec. No, počasi, da nas ne bi zmatrala višina.

Sama pot ni bila zahtevna, razmere pa malo težje za prve, ki so utirali pot po celem snegu za vse ostale. Ponekod se je udiralo do pasu, drugje smo hodili po skalah. Cepine in dereze smo si nadeli šele za zadnji vzpon, malenkost bolj izpostavljena je bila le ena prečka in vrh.

Vreme se je iz bolj meglenega jutra, razjasnilo in nam nudilo lepe razglede večino poti. Videli smo daleč, vse do Eigerja in Jungfrau (tudi če smo si to le zamislili, ampak tako je bilo bolj zanimivo 😛).

Vrh smo tako dosegli v 4,5 do 5,5 urah. Od 31 je vrh v nedeljo doseglo 22 udeležencev, od tega tudi padalec, ki je prvič skočil iz 4000 m. Nekaj članov pa je namreč moralo paziti na bajto, saj se je že tako ali tako nekam guncala. 🙃

Po doseženem cilju je sledil še krst, večerja in nočitev.

V ponedeljek zjutraj (no sredi noči) so na vrh Lagginhorna skočili še 3je zagnani in vrh dosegli v 2,5 ure. Prehiteli so še sončni vzhod.

Sledil je še spust vseh v dolino, medtem postanek v bike parku pri Slovencu, nekaj zabave na soncu ob zadnjih pogledih na osvojen vrh ter na avtobus za v Slovenijo.

Pot domov je potekala brez večjih težav …

Ledeniška tura se je tako letos končala uspešno, brez večjih incidentov in z zadovoljnimi udeleženci. Hvala organizatorjem za ves trud in izbiro poti, vsem ostalim pa za dobro voljo in lep podaljšan vikend.